Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan se je na povabilo portugalske ministrice za kmetijstvo in morje Assunção Cristas udeležil ministrskega srečanja, ki je potekalo v okviru dogodka »Modri teden 2015« na Portugalskem. Tema ministrskega srečanja je bilo modro gospodarstvo v povezavi s trajnostnim razvojem morij. Hkrati z ministrskim srečanjem, ki se ga je udeležilo preko 70 delegacij s celega sveta, sta potekala še dogodka Modri poslovni forum ter Svetovni vrh o oceanih.

Osrednji del ministrskega srečanja je bila razprava o modrem gospodarstvu, upravljanju morij na globalni ravni, finančnih instrumentih za spodbujanje modre rasti ter načinih pomorskega prostorskega načrtovanja. Portugalska je kot organizatorka dogodka menila, da evropska politika vodi na področjih mnogih vprašanj v zvezi z morjem, Evropa pa mora s svojim vodstvom nadaljevati, če želi imeti vpliv in spodbujati nujno mednarodno sodelovanje glede globalnega upravljanja oceanov oziroma morij.

 
Minister Dejan Židan je v nagovoru poudaril, da Slovenija podpira modro rast in se zavzema za razvoj modrega gospodarstva, ob upoštevanju vseh vidikov trajnostnega razvoja. “Pri nas sicer pristop modre rasti uresničujemo predvsem prek sodelovanja Slovenije v okviru Strategije EU za jadransko-jonsko makroregijo, kjer Slovenija skupaj z Bosno in Hercegovino predseduje okoljskemu stebru,” je dejal minister Židan. Ob tem je dodal, da je z vidika resorja, ki ga pokriva MKGP, za modro rast pomembno predvsem področje ribištva, skupaj z akvakulturo ter v povezavi z drugimi dejavnostmi na obali. “Na tem področju je naš cilj zagotoviti ohranjanje in nadaljevanje tradicije slovenskega ribištva,” je še poudaril slovenski minister.
 
Namen ministrskega srečanja je na ravni EU in v odnosu do sveta opredeliti skupno, celostno razumevanje izzivov modre rasti in zaveze za strateško, pametno in trajnostno modro rast. Ob koncu ministrskega srečanja je bila zato sprejeta skupna deklaracija. Vsebina deklaracije obravnava posamezne vidike modre rasti: modro gospodarstvo, pomorsko prostorsko načrtovanje, financiranje modrega gospodarstva ter globalno upravljanje oceanov. Deklaracija poudarja potrebo po trajnostnem upravljanju z morskimi viri, kot tudi potrebo po znanstvenih in tehnoloških dognanjih v ta namen.

Deklaracija opozarja tudi na nujnost naslavljanja podnebnih sprememb v zvezi z morjem ter pozdravlja globalno pobudo FAO za modro rast. Ker razvoj modrega gospodarstva vodi v rast različnih pritiskov na morske ekosisteme, deklaracija izpostavlja pomen pomorskega prostorskega načrtovanja. Z vidika globalnega upravljanja oceanov oziroma morij deklaracija opozarja predvsem na zaključke konference Rio + 20 ter priporočila neformalne delovne skupine Združenih narodov iz januarja 2015 o nujnosti naslovitve problema ohranjanja biotske raznovrstnosti v morskih območjih, ki se nahajajo zunaj nacionalnih jurisdikcij.