»Izgubili smo kredibilnost do držav Zahodnega Balkana, ki čakajo na status kandidatk za EU. Te države spet postajajo države geopolitičnega boja,« je poudarila predsednica SD in zunanja ministrica Tanja Fajon.

»Verodostojnost širitvenega procesa bomo ohranili le tako, da EU pospeši dodelitev statusa kandidatke za članstvo v EU Bosni in Hercegovini, odpre pristopna pogajanja s Severno Makedonijo in Albanijo ter omogoči vizumsko liberalizacijo za Kosovo. Potrebujemo jasne političen signal podpore in zavezanosti širitveni perspektivi Zahodnega Balkana,« je prepričana ministrica Fajon.

Po njenih besedah je nujna razprava o ciljih in posledicah širitve EU tako znotraj PES kot širše. Pozitivna stališča do Ukrajine ter njene evropske perspektive je treba podpreti, vendar to ni dovolj, je še dejala ministrica Fajon, ki je sicer v začetku tedna v Luksemburgu predstavila predlog, da bi BiH prejela status kandidatke za članstvo v EU pod podobnimi pogoji kot Ukrajina, ob razumevanju, da bi pred začetkom pristopnih pogajanj morala izpolniti vse nujne pogoje.

Nemški kancler Olaf Scholz ter predsednica finske vlade Sanna Marin sta se strinjala, da ima EU dolžnost do Zahodnega Balkana, ter da mora – ob izpolnjenih pogojih – državam te regije priznati statuse kandidatk za članstvo v EU. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell pa je opozoril, da je med državami Zahodnega Balkana veliko razočaranje, ter da želijo rešitve za skupne probleme, ki presegajo posamezno državo.

Razprava voditeljev PES je sicer tekla tudi o energetski in prehranski krizi, še posebej v državah Afrike ter o vključevanju Švedske in Finske v zvezo Nato.