Tanja Fajon opozarja, da utegne slovesnost pred bazoviško fojbo pritrditi neutemeljenim mitom italijanske skrajne desnice
Predsedujoča SD Tanja Fajon je na novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala tudi zgodovinar dr. Jože Pirjevec in zamejska političarka Tamara Blažina, opozorila na nevarnosti slovesnosti v Bazovici in poziva, da predsednika obeh držav kot temelj pomiritve uporabita poročilo slovensko italijanske mešane komisije.
2. julij 2020
“S spravo se udejanja evropska ideja”, je na začetku današnje novinarske konference jasno sporočila predsedujoča Socialnim demokratom Tanja Fajon in izrazila iskreno podporo naporom za pomiritev tako med Slovenkami in Slovenci, kot tudi med evropskimi narodi in državami.
Zgodovina ima svoje žrtve, ki se jih po besedah Fajonove moramo spominjati in vsako od njih obžalovati, a zgodovina ima tudi svoje vzroke in posledice, je povedala voditeljica socialnih demokratov in evropska poslanka. Zato utegne po njenem mnenju biti namera predsednika republike, da se pokloni pred t.i. bazoviško fojbo, politično zlorabljena, če to dejanje ne bo primerno pripravljeno in če ne bo slonelo na strokovnih izsledkih mešane italijansko – slovenske kulturno-zgodovinske komisije.
Tanja Fajon je poudarila, da je sprava mogoča le, če temelji na dokazanih zgodovinskih dejstvih. Poskusi revizije zgodovine ali potvarjanja dejstev po njenem mnenju povzročajo še veliko več negativnih čustev in bolečin.
Predsedujoča Socialnim demokratom bi bila vesela, da se s poklonom pred spomenikom tigrovcem oba naroda, italijanski in slovenski, poklonita prvim borcem proti fašizmu. To je po njenih besedah primerno ob obeležitvi 100. obletnice požiga Narodnega doma, jasnega akta agresije nad slovenskim prebivalstvom, ki je žal odprl vrata sistematičnim zločinom fašističnega režima nad Slovenkami in Slovenci.
Skrbi jo, da bi s poklonom pred bazoviškim rovom pritrdili interpretaciji zgodovine, ki ni usmerjena v pomiritev, ampak pomeni revizijo zgodovine in prebujanje sovraštva. “Ne smemo namreč niti tvegati, da bi pritrdili mitom, ki jih je danes ustvarila italijanska skrajna desnica in ki bi utegnili nevarno postati tudi del italijanske kolektivne zavesti,” je odločno dodala Fajonova.
“Pomiritev zahteva primerne okoliščine. V ozračju, ko se prebuja fašizem in na temelju enostranskih interpetacij obuja sovraštvo, ni mogoča pomiritev,” je še dodala predsedujoča.
Predsednika republike je zato pozvala, da bazoviška slovesnost s predsednikom Matarello temelji na edinem pravem temelju pomiritve med obema narodoma: to je Poročilo mešane italijansko – slovenske zgodovinske komisije o odnosih med Italijani in Slovenci.
Kot znanstvena in strokovna osnova, ki je skupno delo italijanskih in slovenskih strokovnjakov, predstavlja najboljše izhodišče za to, da obe državi nadaljujeta s skupno evropsko potjo miru, sobivanja in sodelovanja. Pri tem pa je pozdravila, da se po stotih letih italijanska država oddolži slovenski narodnostni skupnosti v Italiji s sklenitvijo dogovora o vrnitvi Narodnega doma v Trstu. Zato pa ji je žal, da bosta predsednika s svojimi, tudi s slovensko manjšino neusklajenimi potezami, zasenčila ta za slovenski narod izjemno pomemben zgodovinski dogodek.
Tržaški Slovenec in zgodovinar Jože Pirjevec je v svojem razmišljanju izpostavil, predvsem dejstvo, da bo poklon predsednika Boruta Pahorja v Bazovici napaka, saj bo s tem priznal, da so bili v bazoviški rov vrženi Italijani, samo zaradi tega, ker so bili Italijani in ne fašisti. Pri tem pa opozarja, da v primeru, če se predsednik države ne bi odločil prikloniti pred bazoviškim rovom, tudi predsednik Mattarella ne bo šel k spomeniku slovenskih junakov, ki so po italijanski zakonodaji še vedno označeni kot teroristi.
Karkoli se bo zgodilo, se bomo Slovenci po besedah Pirjevca kompromitirali in potrdili verzijo zgodovine, ki je mitična in zlagana. V obrazlago tega je povedal, da ne zanika obračunavanja po vojni tam kjer je bila neka rezistenca, a to po njegovih besedah ne pomeni, da je problem fojb, kakor ga Italijanska politika in tisk servirata italijanski publiki, resnična.
Jože Pirjevec je na koncu še povedal, da ne pozna primera v Evropi, kjer bi neka država tako po svoje oblikovala zgodovino in pri tem izrazil skrb, da zaradi moči in veljave Italije v Evropi, Slovenci ne bomo prodrli z resnico.
Kot rešitev nastale situacije dr. Pirjevec vidi v iskanju zavezništva v Evropi. “Če hočemo imeti Evropo narodov, kjer bomo živeli vsi v isti hiši, morajo biti naši računi čisti. Ti naši računi čisti še niso,” je zaključil Pirjevec.
Nekdanja senatorka ter članica italijanske zbornice Tamara Blažina, pa obžaluje, da v slovenski manjšini niso bili pravočasno seznanjeni s vsebino obiskov predsednika Pahorja v Bazovici in izrazila strah, ki je prisoten v slovenski manjšini, da bodo dogodki predvidenega poklona v Bazovici, zasenčili vrnitev Narodnega doma Slovencem, kot najpomembnejšega zgodovinskega dogodka tistega dne.
Nekdanja senatorka meni, da so glede obiska predsednika v Bazovici različni pogledi, a da v skupnosti ne nasprotujejo temu dogodku, ki ga vidijo kot korak v dolgem in težkem procesu pomiritve obeh narodov. Po njenem mnenju bi bilo dobro, da bi bil podlaga dogodku vsaj dokument zgodovinske komisije. Pri tem je dodala, da prisotnost predsednika Pahorja v Bazovici po njenem mnenju ne pomeni, da priznava italijansko interpretacijo zgodovine, ampak da hoče zgolj izraziti znak spoštovanja do spomina sosednje države.
Povej svetu!
