Zakaj pa bi se mladi v Sloveniji danes vključili v vašo stranko?

Mladih ni enostavno pridobiti, vseeno pa ohranjam optimizem. V zadnjih tednih se nam je pridružilo kar nekaj mladih, razmišljujočih, aktivnih ljudi. Ravno včeraj sem govorila z mlado doktorico, ki čuti,  da mora nekaj narediti in vplivati na dogajanje. Toda to so že zelo samozavestni mladi ljudje, ki jih ni strah, kakšne posledice bo imelo njihovo politično angažiranje, takšnih pa ni veliko. Zato moramo v Sloveniji najprej vrniti  zaupanje v politiko.

Verjetno pa morate tudi ponuditi vsebino. Zgolj antijanšizem najbrž ne zadošča več, da bi pritegnili ljudi.

Antijanšizem zame nikoli ni bil dovolj in nikoli ni bil moja glavna usmeritev. Dobro je, da se zavedamo, česa si ne želimo, moramo pa postaviti svojo agendo in svoje rešitve. Socialni demokrati smo od konca maja, ko sem prevzela vodenje stranke, nadgradili svoje programske dokumente. Skupaj s strokovnjaki in civilnodružbenimi organizacijami postavljamo alternativni program, kako upravljati državo, kako vidimo državo čez deset, dvajset let.

Vaš protikandidat za vodenje stranke Jani Prednik vam je na kongresu očital, da  živite  Socialni demokrati v lastnem ideološkem mehurčku in da je centrala nehala poslušati teren.

Sem človek, ki je zelo rad med ljudmi in sem na terenu preživela več časa kot marsikdo drug v SD. Pa ne gre samo za obiske terena, ključno je, da ljudi poslušaš in razumeš. Že kot evropska poslanka sem za to, da bi čim bolje razumela zapletene zunanjepolitične zgodbe, šla med ljudi, torej tja, kjer je izvor problema. Res pa je, da je Bruselj že pred leti zanemaril komunikacijo z ljudmi; zaupanje se je začelo krhati. Toda politika ne sme biti nekaj, kar se dogaja  za zaprtimi vrati, ljudje pa so na drugi strani. Ljudje morajo imeti občutek, da so poslušani in slišani. Mislim pa, da je bila zgodba o odtujenosti centrale SD od terena  pred kongresom stranke precej napihnjena. Centralo predstavlja  okoli 15 mladih ljudi, ki so izjemno delovni in torej ne gre za nek establishment. Bom pa sprejela kritiko do te mere, da bom sama še več med ljudmi po celi Sloveniji.

Kakšna je sploh struktura vašega članstva? Včasih je bila SD izrazito urbana stranka, nato pa ste primat v večjih mestih v glavnem izgubili. V Ljubljani vas je Levica na zadnjih parlamentarnih volitvah močno prehitela.

Strankarska struktura je zelo razgibana, bi si pa želela, da jo še nekoliko pomladimo. Drži, da smo v preteklosti v veliki meri izgubili mesta. Skupnega imenovalca, zakaj se je to zgodilo, ni. Dejstvo je, da so volivci v Sloveniji zelo naklonjeni novim obrazom, ki v zatohel politični prostor prinesejo trenutno svežino. Me pa preseneča, da nimajo nekoliko več spomina, kaj prihodi novih strank in novih obrazov pomenijo: hitro so minljivi, prispevajo pa k slabi sestavi parlamenta, saj nove stranke pravzaprav ne vedo, koga kandidirajo. Gotovo pa moramo tradicionalne stranke pokazati precej več, kot smo doslej, če želimo, da se bo fenomen novih obrazov izpel.

Kam je izginila zelena orientacija vaše stranke, na katero ste prisegali na lanskem kongresu?

Ni izginila. Zelena usmeritev je na naši agendi še vedno visoko. Zanjo smo se odločili na prejšnjem in jo potrdili na zadnjem kongresu. Pred kratkim sta sveta stranke za okolje in za energetiko pripravila izjemno dobra dokumenta, ki naslavljata odprta vprašanja  energetsko-okoljske politike, ki jih nobena vlada doslej ni uspela nasloviti. Vprašanja, kako zagotoviti okoljsko naravnan razvoj, hkrati pa imeti zadostno energetsko preskrbo, so izzivi tudi za našo stranko. V naših dokumentih naslavljamo številna vprašanja, od tega, ali bomo zapirali TEŠ, ali bomo gradili drugi blok jedrske elektrarne Krško, koliko bomo imeli izpustov CO2, ali bomo izpolnjevali pariški podnebni dogovor …

Ste Socialni demokrati še vedno podporniki TEŠ? Kako gledate na gradnjo drugega bloka JEK?

Glede TEŠ smo že večkrat poudarili, da bi ga že zdavnaj zaprli, če bi ga lahko, in da bi tudi vložili zakon o zaprtju premogovnika. Se je pa treba zavedati, kaj bi to pomenilo za preskrbo z elektriko in za delovna mesta v regiji. Morda bo zadeve lažje izpeljati z dodatnimi evropskimi sredstvi, ki jih bo za preoblikovanje dobila Šaleška dolina. Brez drugega bloka JEK pa, kot opozarja stroka, verjetno ne bo mogoče zagotoviti dovolj energije.  O njegovi potrebnosti je politika v veliki meri poenotena.

Ko ste prevzeli vodenje stranke, je podpora SD  po javnomnenjskih merjenjih močno zrasla, v zadnjih mesecih pa se vrača na stare odstotke.

Ne, še vedno imamo visoko podporo, glavni pokazatelj priljubljenosti stranke pa so volitve. Ne preseneča me, da nam je podpora za kakšno odstotno točko padla, saj sem bila v predkongresnem času s strani nekaterih političnih konkurentov in njihovih medijskih trobil deležna številnih diskreditacij, manipulacij in laži. V javnosti se je skušal ustvarjati občutek, da smo notranje razklana stranka, kar pa ne drži. Verjamem, da bo z ukrepi, ki jih bomo predlagali, odstotek podpore ostal stabilen.

Nameravate tudi v prihodnje stranko voditi iz Bruslja?

Stranko vodim iz Ljubljane. Od februarja evropski parlament dela na daljavo, ko bo spet normalno deloval, pa bom v Bruslju, kolikor bo treba, ostale dneve pa bom v Sloveniji. Noben vodja stranke ni pustil svoje službe zato, da bi se ukvarjal samo s stranko. Vodenje stranke ni plačana zaposlitev.

Ostajate v Bruslju zaradi 15. 000 evrov, kolikor jih po navedbah Janeza Janše dobivate mesečno  za svoje delo v evropskem parlamentu?

Gospod Janša naj povpraša svoja  kolega Milana Zvera in Romano  Tomc, če imata res 15.000 evrov plače, in javno sporoči njun odgovor. Po plačilu davkov v Sloveniji znaša moja plača nekaj več kot pet tisoč evrov. Evropski poslanci imamo vsi enake plače

Kako kaže projektu oblikovanja Koalicije ustavnega loka? V zadnjem času se predsedniki opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB  redno sestajate in zdi se, da ste  ege nekoliko potisnili na stran.

Pogovori potekajo v dobri atmosferi in s precejšnjo mero medsebojnega zaupanja. Na projektu združevanja opozicije, ki bi omogočila zamenjavo vlade, vsi resno delamo. To pomeni, da usklajujemo vsebino programskega dokumenta, ki bo prinesel odgovore, kako bi v primeru zamenjave vlade do rednih volitev ravnali z državo. Želja, da s konstruktivno nezaupnico proti premierju Janši uspemo, je zelo živa.

Koliko pa je  realna? Glavni tajnik SD Dejan Levanič je pred dnevi dejal, da ste že blizu 46 poslanskim glasovom, kar pa ni zvenelo ravno prepričljivo.

Realna bo, ko bomo imeli 46 glasov. Ta hip jih nimamo. Ko bomo zaključili svoj programski dokument, kar se bo zgodilo v kratkem, bomo k sodelovanju povabili tudi SMC, DeSUS in NSi. Presodili bodo, ali je naš programski dokument lahko tudi njihov in ali so pripravljeni iti z nami v novo zgodbo. Odločitev, ali še naprej podpirajo vlado Janeza Janše ali ne, bo v njihovih rokah.

Zakaj bi na primer DeSUS prestopil k vam, če pa Janša pridno izpolnjuje njihove kadrovske želje, prisluhnil je njihovi zahtevi  po oblikovanju demografskega sklada …? Kot pravijo v DeSUS, je premier do njih prijazen.

Žalostno je, da preštevilni v politiki vedno gledajo, kje bodo dobili več. Zavedam se, da bo cena, ki jo bodo za prestop verjetno postavljale sedanje koalicijske stranke, zelo visoka. Vse bo stvar pogovorov. Si pa želim, da bi se s strankami, ki bi lahko vstopile v alternativno koalicijo, pogovarjali o tem, kako bomo upravljali z državo, kako bomo reševali probleme ljudi in da kadrovska politika in interesi ne bodo v ospredju.

Tudi kadrovski apetiti SD v preteklosti niso bili majhni; stranka je svoje ljudi  nastavljala na najrazličnejše položaje.

Preteklost me ne zanima toliko, kot me zanima prihodnost. Tudi pri političnih kadrovanjih mora biti na prvem mestu strokovnost kandidatov. Zgolj politične trgovine ne bom zagovarjala, sploh pa ne  bom pristajala na brutalna kadrovanja, kot jih sedanja vlada izvaja v neodvisnih institucijah, v katerih politika nima prostora. NPU  je slikovit primer, kako politika jemlje oblast v svoje roke tudi tam, kjer ji ne pripada.

Kot ena  od ovir, da bi se katera od koalicijskih strank pridružila KUL, je dvom, da bo nova vlada zdržala do rednih volitev,  predčasnih volitev pa si v SMC in DeSUS nikakor ne želijo. Tako se sprašujejo, ali se ne boste levosredinske stranke skregale  že prvi teden po  oblikovanju nove koalicije in bi se ponovila zgodba z odhodom Šarčeve vlade.

Skregamo se lahko že danes. Politika je hud izziv, pri iskanju sožitja so potrebni mnogi kompromisi. Upam pa, da smo se iz dogajanja v zadnjih mesecih  kaj naučili. Socialni demokrati smo si po odstopu premierja Šarca  želeli  predčasne volitve, toda odločitev o tem ni bila v naših rokah in tudi sedaj ni. Za našo stranko bi bilo v tem trenutku verjetno veliko lažje, če bi ostala v opoziciji in se dobro pripravila na redne volitve. Ker pa smo trdno prepričani, da je sedanja vlada škodljiva, saj  uničuje zdrave temelje države, jo želimo zamenjati. Tako je predsedstvo SD v ponedeljek soglasno podprlo nadaljevanje pogovorov o oblikovanju KUL.

Toda Jože P.  Damijan doslej kakšne vztrajnosti ni pokazal –  prvo Janševo vlado je zapustil že po treh mesecih.

Tokrat je vsaj za zdaj zelo vztrajen.