Želja, da nam uspe s konstruktivno nezaupnico proti premierju Janši, je zelo živa
Evropsko poslanko Tanjo Fajon, ki je pred dvema tednoma kot prva ženska prevzela vodenje Socialnih demokratov, čakajo težki izzivi. Kriza identitete, v kateri se je znašla socialna demokracija, terja prilagoditev tradicionalne politike novemu načinu življenja in novim pričakovanjem ljudi. Fajonova se tudi zaveda, da bodo morale tradicionalne stranke pri nas pokazati precej več, kot so doslej, če želijo, da se bo izpel fenomen novih obrazov.
Objavljeno v Dnevniku, 24. oktobra 2020, avtorica Meta Roglič
S kom simpatizirate v ameriški volilni tekmi?
Zelo očitno simpatiziram z Joejem Bidnom. Pomirja me to, da v finalu pred volitvami uživa precej večjo podporo kot Donald Trump. Tudi Biden sicer ni idealen kandidat, si pa predvsem želim, da se ustavi Trumpova politika, ki je v svetovnem merilu zelo razdiralna, ruši družbeni mir in je ameriško celino močno odmaknila od evropske. Pričakujem, da bo lahko Evropa, če bo Biden zmagal, spet vzpostavila normalno sodelovanje z ameriško oblastjo.
Toda tudi Biden je del političnega establishmenta.
Po svoje obžalujem, da demokratom ni uspelo najti drugega izzivalca. Joe Biden je starosta ameriške politike, je del establishmenta in po ocenah mnogih ne prinaša dovolj svežine in naprednosti. Isto se je dogajalo v prejšnji volilni kampanji s Hillary Clinton. Je pa Bidenova politika vendarle dokaj pomirjujoča in socialno naravnana.
Tudi vas vaši politični tekmeci in tudi strankarski kolegi vidijo kot predstavnico establishmenta. Ali, kot bi rekel Janez Janša, kot kaviarsocialistko …
Včasih se sprašujem, zakaj si takoj, ko vstopiš v slovenski politični prostor, deležen številnih kritik in očitkov. Zakaj ne dobiš priložnosti, da pokažeš, kdo si in kaj želiš delati. Slovenci zelo hitro kritiziramo, zelo redko pa kakšno stvar pohvalimo. Nikakor se ne počutim del slovenskega političnega establishmenta, imam pa po desetih letih v politiki verjetno več izkušenj in znanja kot kak nov obraz. Mislim, da moj čas v slovenskem političnem prostoru šele prihaja.
Za socialdemokracijo v Evropi in tudi pri nas je značilna kriza identitete, kar pomembno prispeva h krepitvi radikalnih strank, tako na levici kot na desnici.
Drži. Veliko se ukvarjam z vprašanjem, kaj se dogaja s socialno demokracijo po Evropi. Enoglasnega in enostavnega odgovora nimam. Svet in naše življenje se naglo spreminjata, s tem pa se spreminjajo tudi pričakovanja in zahteve volivk in volivcev. Socialni demokraciji je uspelo v preteklosti uresničiti veliko svojih ciljev in ambicij, na evropski celini smo dosegli razmeroma visoke standarde življenja, sociale, zdravstva, temeljnih človekovih pravic, delavskih pravic … Danes smo na novi preizkušnji, kako tradicionalno politiko prilagoditi novemu načinu življenja in novim pričakovanjem ljudi. Zavedam se, da moramo marsikaj modernizirati. Čeprav ogromno ljudi danes ne sodi več v tradicionalni delavski razred, neenakost v družbi obstaja. Obstajajo veliki izzivi, ki kličejo po socialnodemokratskih odgovorih: po socialni pravičnosti, po dostojanstvu, enakih možnostih, solidarnosti … Zelo nazoren primer je Nemčija. SPD je izgubila naboj. Zgodba z vstopom v veliko koalicijo se ji ni obnesla; s svojimi idejami je bila ves čas v senci. Očitki Zelenih, da je Merklova večja socialna demokratka kot kdorkoli v Nemčiji, pa potrjujejo, da ljudje še vedno potrebujejo in želijo rešitve, ki jih nakazuje in ponuja naša politična družina.
Se strinjate z oceno Zelenih o Merklovi?
Ja. Merklova je zlasti v času migrantske krize, ko se je marsikatera politična opcija z levega pola premaknila na desno, obdržala svoj politični obraz in pogum, da je postavljala prioritete – pomagati ljudem v stiski. Tedaj se je izkazala bolj socialdemokratska kot marsikatera socialdemokratska stranka v Evropi.
Zavedanje, da je socialna demokracija v Evropi potrebna prenove, kot pravite, obstaja. Kaj pa so razlogi, da do tega ne pride?
Imamo kar nekaj socialnodemokratskih vlad oziroma koalicij, vendar pa na čelu socialnodemokratskih strank ni močnih voditeljev, ki bi s svojimi vizijami in karizmo prepričali množice ljudi. Šibko voditeljstvo je zaznati tudi v naši politični družini, kjer imamo že nekaj let precej okostenelo vodstvo in je potrebna preobrazba. Predvsem pa je treba ugotoviti, kaj danes politika predstavlja, koliko ima moči, koliko ji ljudje zaupajo. Politiko moramo narediti spet atraktivno. Pritegniti moramo mlajšo generacijo, da bo čutila, da je politika verodostojna in da ni njen cilj služenje lastnim interesom.
Zakaj pa bi se mladi v Sloveniji danes vključili v vašo stranko?
Mladih ni enostavno pridobiti, vseeno pa ohranjam optimizem. V zadnjih tednih se nam je pridružilo kar nekaj mladih, razmišljujočih, aktivnih ljudi. Ravno včeraj sem govorila z mlado doktorico, ki čuti, da mora nekaj narediti in vplivati na dogajanje. Toda to so že zelo samozavestni mladi ljudje, ki jih ni strah, kakšne posledice bo imelo njihovo politično angažiranje, takšnih pa ni veliko. Zato moramo v Sloveniji najprej vrniti zaupanje v politiko.
Verjetno pa morate tudi ponuditi vsebino. Zgolj antijanšizem najbrž ne zadošča več, da bi pritegnili ljudi.
Antijanšizem zame nikoli ni bil dovolj in nikoli ni bil moja glavna usmeritev. Dobro je, da se zavedamo, česa si ne želimo, moramo pa postaviti svojo agendo in svoje rešitve. Socialni demokrati smo od konca maja, ko sem prevzela vodenje stranke, nadgradili svoje programske dokumente. Skupaj s strokovnjaki in civilnodružbenimi organizacijami postavljamo alternativni program, kako upravljati državo, kako vidimo državo čez deset, dvajset let.
Vaš protikandidat za vodenje stranke Jani Prednik vam je na kongresu očital, da živite Socialni demokrati v lastnem ideološkem mehurčku in da je centrala nehala poslušati teren.
Sem človek, ki je zelo rad med ljudmi in sem na terenu preživela več časa kot marsikdo drug v SD. Pa ne gre samo za obiske terena, ključno je, da ljudi poslušaš in razumeš. Že kot evropska poslanka sem za to, da bi čim bolje razumela zapletene zunanjepolitične zgodbe, šla med ljudi, torej tja, kjer je izvor problema. Res pa je, da je Bruselj že pred leti zanemaril komunikacijo z ljudmi; zaupanje se je začelo krhati. Toda politika ne sme biti nekaj, kar se dogaja za zaprtimi vrati, ljudje pa so na drugi strani. Ljudje morajo imeti občutek, da so poslušani in slišani. Mislim pa, da je bila zgodba o odtujenosti centrale SD od terena pred kongresom stranke precej napihnjena. Centralo predstavlja okoli 15 mladih ljudi, ki so izjemno delovni in torej ne gre za nek establishment. Bom pa sprejela kritiko do te mere, da bom sama še več med ljudmi po celi Sloveniji.
Kakšna je sploh struktura vašega članstva? Včasih je bila SD izrazito urbana stranka, nato pa ste primat v večjih mestih v glavnem izgubili. V Ljubljani vas je Levica na zadnjih parlamentarnih volitvah močno prehitela.
Strankarska struktura je zelo razgibana, bi si pa želela, da jo še nekoliko pomladimo. Drži, da smo v preteklosti v veliki meri izgubili mesta. Skupnega imenovalca, zakaj se je to zgodilo, ni. Dejstvo je, da so volivci v Sloveniji zelo naklonjeni novim obrazom, ki v zatohel politični prostor prinesejo trenutno svežino. Me pa preseneča, da nimajo nekoliko več spomina, kaj prihodi novih strank in novih obrazov pomenijo: hitro so minljivi, prispevajo pa k slabi sestavi parlamenta, saj nove stranke pravzaprav ne vedo, koga kandidirajo. Gotovo pa moramo tradicionalne stranke pokazati precej več, kot smo doslej, če želimo, da se bo fenomen novih obrazov izpel.
Kam je izginila zelena orientacija vaše stranke, na katero ste prisegali na lanskem kongresu?
Ni izginila. Zelena usmeritev je na naši agendi še vedno visoko. Zanjo smo se odločili na prejšnjem in jo potrdili na zadnjem kongresu. Pred kratkim sta sveta stranke za okolje in za energetiko pripravila izjemno dobra dokumenta, ki naslavljata odprta vprašanja energetsko-okoljske politike, ki jih nobena vlada doslej ni uspela nasloviti. Vprašanja, kako zagotoviti okoljsko naravnan razvoj, hkrati pa imeti zadostno energetsko preskrbo, so izzivi tudi za našo stranko. V naših dokumentih naslavljamo številna vprašanja, od tega, ali bomo zapirali TEŠ, ali bomo gradili drugi blok jedrske elektrarne Krško, koliko bomo imeli izpustov CO2, ali bomo izpolnjevali pariški podnebni dogovor …
Ste Socialni demokrati še vedno podporniki TEŠ? Kako gledate na gradnjo drugega bloka JEK?
Glede TEŠ smo že večkrat poudarili, da bi ga že zdavnaj zaprli, če bi ga lahko, in da bi tudi vložili zakon o zaprtju premogovnika. Se je pa treba zavedati, kaj bi to pomenilo za preskrbo z elektriko in za delovna mesta v regiji. Morda bo zadeve lažje izpeljati z dodatnimi evropskimi sredstvi, ki jih bo za preoblikovanje dobila Šaleška dolina. Brez drugega bloka JEK pa, kot opozarja stroka, verjetno ne bo mogoče zagotoviti dovolj energije. O njegovi potrebnosti je politika v veliki meri poenotena.
Ko ste prevzeli vodenje stranke, je podpora SD po javnomnenjskih merjenjih močno zrasla, v zadnjih mesecih pa se vrača na stare odstotke.
Ne, še vedno imamo visoko podporo, glavni pokazatelj priljubljenosti stranke pa so volitve. Ne preseneča me, da nam je podpora za kakšno odstotno točko padla, saj sem bila v predkongresnem času s strani nekaterih političnih konkurentov in njihovih medijskih trobil deležna številnih diskreditacij, manipulacij in laži. V javnosti se je skušal ustvarjati občutek, da smo notranje razklana stranka, kar pa ne drži. Verjamem, da bo z ukrepi, ki jih bomo predlagali, odstotek podpore ostal stabilen.
Nameravate tudi v prihodnje stranko voditi iz Bruslja?
Stranko vodim iz Ljubljane. Od februarja evropski parlament dela na daljavo, ko bo spet normalno deloval, pa bom v Bruslju, kolikor bo treba, ostale dneve pa bom v Sloveniji. Noben vodja stranke ni pustil svoje službe zato, da bi se ukvarjal samo s stranko. Vodenje stranke ni plačana zaposlitev.
Ostajate v Bruslju zaradi 15. 000 evrov, kolikor jih po navedbah Janeza Janše dobivate mesečno za svoje delo v evropskem parlamentu?
Gospod Janša naj povpraša svoja kolega Milana Zvera in Romano Tomc, če imata res 15.000 evrov plače, in javno sporoči njun odgovor. Po plačilu davkov v Sloveniji znaša moja plača nekaj več kot pet tisoč evrov. Evropski poslanci imamo vsi enake plače
Kako kaže projektu oblikovanja Koalicije ustavnega loka? V zadnjem času se predsedniki opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB redno sestajate in zdi se, da ste ege nekoliko potisnili na stran.
Pogovori potekajo v dobri atmosferi in s precejšnjo mero medsebojnega zaupanja. Na projektu združevanja opozicije, ki bi omogočila zamenjavo vlade, vsi resno delamo. To pomeni, da usklajujemo vsebino programskega dokumenta, ki bo prinesel odgovore, kako bi v primeru zamenjave vlade do rednih volitev ravnali z državo. Želja, da s konstruktivno nezaupnico proti premierju Janši uspemo, je zelo živa.
Koliko pa je realna? Glavni tajnik SD Dejan Levanič je pred dnevi dejal, da ste že blizu 46 poslanskim glasovom, kar pa ni zvenelo ravno prepričljivo.
Realna bo, ko bomo imeli 46 glasov. Ta hip jih nimamo. Ko bomo zaključili svoj programski dokument, kar se bo zgodilo v kratkem, bomo k sodelovanju povabili tudi SMC, DeSUS in NSi. Presodili bodo, ali je naš programski dokument lahko tudi njihov in ali so pripravljeni iti z nami v novo zgodbo. Odločitev, ali še naprej podpirajo vlado Janeza Janše ali ne, bo v njihovih rokah.
Zakaj bi na primer DeSUS prestopil k vam, če pa Janša pridno izpolnjuje njihove kadrovske želje, prisluhnil je njihovi zahtevi po oblikovanju demografskega sklada …? Kot pravijo v DeSUS, je premier do njih prijazen.
Žalostno je, da preštevilni v politiki vedno gledajo, kje bodo dobili več. Zavedam se, da bo cena, ki jo bodo za prestop verjetno postavljale sedanje koalicijske stranke, zelo visoka. Vse bo stvar pogovorov. Si pa želim, da bi se s strankami, ki bi lahko vstopile v alternativno koalicijo, pogovarjali o tem, kako bomo upravljali z državo, kako bomo reševali probleme ljudi in da kadrovska politika in interesi ne bodo v ospredju.
Tudi kadrovski apetiti SD v preteklosti niso bili majhni; stranka je svoje ljudi nastavljala na najrazličnejše položaje.
Preteklost me ne zanima toliko, kot me zanima prihodnost. Tudi pri političnih kadrovanjih mora biti na prvem mestu strokovnost kandidatov. Zgolj politične trgovine ne bom zagovarjala, sploh pa ne bom pristajala na brutalna kadrovanja, kot jih sedanja vlada izvaja v neodvisnih institucijah, v katerih politika nima prostora. NPU je slikovit primer, kako politika jemlje oblast v svoje roke tudi tam, kjer ji ne pripada.
Kot ena od ovir, da bi se katera od koalicijskih strank pridružila KUL, je dvom, da bo nova vlada zdržala do rednih volitev, predčasnih volitev pa si v SMC in DeSUS nikakor ne želijo. Tako se sprašujejo, ali se ne boste levosredinske stranke skregale že prvi teden po oblikovanju nove koalicije in bi se ponovila zgodba z odhodom Šarčeve vlade.
Skregamo se lahko že danes. Politika je hud izziv, pri iskanju sožitja so potrebni mnogi kompromisi. Upam pa, da smo se iz dogajanja v zadnjih mesecih kaj naučili. Socialni demokrati smo si po odstopu premierja Šarca želeli predčasne volitve, toda odločitev o tem ni bila v naših rokah in tudi sedaj ni. Za našo stranko bi bilo v tem trenutku verjetno veliko lažje, če bi ostala v opoziciji in se dobro pripravila na redne volitve. Ker pa smo trdno prepričani, da je sedanja vlada škodljiva, saj uničuje zdrave temelje države, jo želimo zamenjati. Tako je predsedstvo SD v ponedeljek soglasno podprlo nadaljevanje pogovorov o oblikovanju KUL.
Toda Jože P. Damijan doslej kakšne vztrajnosti ni pokazal – prvo Janševo vlado je zapustil že po treh mesecih.
Tokrat je vsaj za zdaj zelo vztrajen.
Bi v koaliciji raje sodelovali z Levico ali z NSi, ki ji tudi nameravate poslati vabilo, da se pridruži KUL?
Glede na politično bližino bi raje sodelovala z Levico, a s tako, ki bo pripravljena na konstruktivno sodelovanje. V preteklosti te odgovornosti ni pokazala, upam pa, da bo v prihodnje to storila. V sedanjih pogovorih o oblikovanju nove koalicije zelo zavzeto sodeluje in mislim, da so pripravljeni prevzeti odgovornost pri sestavljanju morebitne nove vlade. V evropskem parlamentu je vseskozi obstajalo zavezništvo med socialdemokratskimi in zelenimi strankami ter srednjim polom liberalne skupine. To je naravna koalicija, ki bi bila možna tudi v slovenskem prostoru.
Toda Levica ima v svojih vrstah tudi Miho Kordiša, ki pravi, da vaša stranka »kolaborira s fašistoidno vlado Janeza Janše«.
Kordiševo ravnanje je bilo povsem nesprejemljivo in smo zahtevali opravičilo. To ni politični diskurz, ki bi imel prostor v parlamentu, in takšnih izjav si od zaveznikov v novi vladi nikakor ne želim. Kordiš je s svojimi izjavami tako sebi kot Levici doslej naredil ogromno škode. Verjetno pa ima vsaka stranka kakšnega kordiša.
Predsednik NSi Matej Tonin je ocenil, da v sedanjih težkih razmerah, ki jih povzroča širjenje koronavirusa, menjava oblasti ne bi bila primerna. Se je pa ponudil za mediatorja med koalicijo in opozicijo.
Z Matejem Toninom dobro sodelujeva in ne izključujem, da bomo nekoč z NSi skupaj v koaliciji. Gre za zmerno stranko, ki je dobrodošla v našem političnem prostoru. Vendar pa Tonina kot mediatorja v tem trenutku ne potrebujemo.
Lahko razglasitev epidemije in ostri ukrepi vlade proti širjenju koronavirusa povečajo možnost za oblikovanje nove koalicije ali bo prevladalo stališče, da se v času krize vlade ne ruši?
V času epidemije morajo vsi stebri družbe, tudi politika, stopiti skupaj in delovati enotno. Zavedati se moramo, da so ljudje prestrašeni, da so zdravniki izčrpani, da nimamo dovolj medicinskega osebja … Sedanje razmere so za Slovenijo in tudi za druge države izjemno težke in od vseh nas terjajo veliko odgovornosti. Sedaj tudi ni čas, da bi opozicija za vsako ceno kritizirala zdravstvene ukrepe vlade – A to po drugi strani ne pomeni, da moramo molčati.
Je torej odgovorno v sedanjem času rušiti vlado?
Mi v tem trenutku ne kličemo k rušitvi vlade, temveč zgolj nadaljujemo pogovore o tem, kako bi, če pride do zamenjave vlade, upravljali državo.
Jože P. Damijan je že nekajkrat dejal, da se je pripravljen umakniti, če bi našli kandidata za mandatarja, ki bi imel več možnosti, da zbere 46 poslanskih glasov. Bi pristali na drugega kandidata ali kandidatko za vodenje vlade, ki pa ne bi bili vi?
Ta trenutek se o drugih imenih ne pogovarjamo in bi bilo neprimerno, da bi razmišljala, koga bi podprla. Pogovarjamo se z Jožetom P. Damijanom, ki je bil edini, ki nam je dal na mizo alternativo. Če se bodo pojavila druga imena, bomo o njih razmišljali tedaj.
Jani Prednik se je na kongresu tudi vprašal, čemu se SD predstavlja kot stranka, ki bo vodila vlado, če naslednji dan podpre tehničnega mandatarja, ne da bi imeli zagotovljene glasove za prevzem oblasti.
Morda je narobe razumel stvari, ali pa so mu njegovi zunanji svetovalci napačno svetovali. Socialni demokrati smo s pripravami na redne parlamentarne volitve že začeli in bomo nanje še kako pripravljeni. Ta trenutek nismo v kampanji, imamo pa možnost zamenjati vlado. Nad njenim delom je razočaranih ogromno ljudi, podpora ji strmo pada.
Zakaj menite, da bi nova levosredinska koalicija uspešneje preprečevala širjenje koronavirusa, kot to počne Janševa vlada. Marca se Šarčeva ekipa ni ravno izkazala.
V času prve epidemije je bilo o virusu znanega bolj malo, danes pa je marsikaj bolj jasno. Janševa vlada od prve epidemije do danes ni naredila dovolj, da bi poskrbela za zdravje ljudi. Če bo ob našem morebitnem prevzemu oblasti še obstajala zdravstvena kriza, bomo morali sestaviti zelo dobro strokovno ekipo, ki bo svetovala, kako opravljati s krizo. Upoštevali bomo stroko. Danes odločitve kreira politika in te so zelo neusklajene, zelo nepredvidljive. Glavna govorca Milan Krek in Jelko Kacin ne uživata zaupanja ljudi in bi ju bilo treba zamenjati. Najbolj problematična je prav komunikacija sedanje vlade.
Prejšnji teden je KUL pozvala vlado, da takoj sprejme izredne ukrepe, s katerimi bo poskrbela za zaščito najbolj ogroženih skupin prebivalstva. Ste imeli v mislih policijsko uro?
Ne, tega nismo imeli v mislih, prav tako tudi ne obveznega nalaganja mobilne aplikacije za sledenje okužbam. V mislih smo imeli predvsem, kako okrepiti zdravstveno osebje, kako vpoklicati čim več zasebnih zdravnikov. V ozadju nam razpada javni zdravstveni sistem. Predlagali smo tudi aktiviranje vojaške bolnišnice Role 2. Kot ocenjuje stroka, bi s tem v 72 urah pridobili okoli 140 postelj. Naredili smo torej nabor res urgentnih ukrepov, vendar smo bili kot opozicija – kot vedno doslej – preslišani.
Premier Janša je rekel, da bodo morale zaradi epidemije svoboščine nekaj časa počakati. Katere svoboščine je mogoče dati na čakanje?
Svoboščine ne morejo biti na čakanju. S poskusi uvajanja represivnih ukrepov, kot so vstopanje policistov v naša stanovanja in povečanje pooblastil vojski na mejah, vlada pri ljudeh izgublja zaupanje. Če govori, da moramo biti enotni in drug drugemu pomagati, bi od nje pričakovala, da ustavi vse druge aktivnosti, ki danes niso pomembne. Da torej umakne sporno medijsko zakonodajo, preneha obračunavati z vodstvi medijskih hiš, spoštuje ločitev vej oblasti, preneha s kadrovskimi čistkami v policiji in drugih državnih organih. S tem bi omogočila, da se res skupaj osredotočimo na preprečevanje korona krize. V marsikateri državi se ukvarjajo zgolj s tem, kako zaščititi zdravje ljudi, pri nas pa se je vlada v ozadju odločala o porabi 780 milijonov evrov za vojsko, o združevanju neodvisnih agencij. V ozadju je torej uspela narediti vrsto škodljivih potez.
Kako pa se je po vaši oceni na korona krizo odzvala Evropska unija? Več solidarnosti kot pri finančni krizi je pokazala.
Za zdravstvene ukrepe so pristojne nacionalne države, je pa EU z dogovorom evropskih voditeljev o financiranju in skupnem zadolževanju za premagovanje socialnih in ekonomskih posledic epidemije dosegla zgodovinski preobrat. Slovenija bo skupaj z večletnim finančnim proračunom dobila približno 11 milijard evrov.
Vendar pa namerava sedanja vlada velik del sredstev, ki naj bi jih dobila iz sklada za okrevanje in odpornost, porabiti za regionalne ceste in za cel kup majhnih projektov, ki ne izgledajo ravno razvojno naravnani.
Takšno ravnanje je skrajno neodgovorno. Osnutek načrta za porabo petih milijard evrov, ki ga je vlada sprejela prejšnji teden, je izrazito slab. V Bruslju so me opozorili, da Slovenija izgublja zgodovinsko priložnost za investiranje v razvojno in okoljsko naravnane dolgoročne projekte. Na to, da bo za Slovenijo ključno, kako bo porabila ta sredstva, so nas že poleti opozarjali naši pogajalci, med njimi tudi dr. Mojmir Mrak. Osnutek načrta za okrevanje in odpornost žal kaže, da bo naša država denar razmetala za vrsto malih projektov, ne da bi imela pred sabo sliko, kakšna bo Slovenija čez 10 ali 20 let.
Še vedno pa EU ne uporablja vzvodov, s katerimi bi nekatere članice prisilila k spoštovanju vladavine prava.
Že dolgo časa je sprožen postopek za odvzem glasovalnih pravic Madžarski in Poljski zaradi kršenja temeljnih vrednot, a se evropski voditelji do danes niso uspeli sporazumeti za sprožitev tega člena. To kaže na šibkost EU in na to, da se voditelji preko politične družine medsebojno ščitijo. V parlamentu finančne ovojnice še nismo izglasovali. Naša poslanska skupina Socialistov in demokratov je jasno izpostavila, naj se dodeljevanje evropskih sredstev pogojuje s spoštovanjem temeljnih vrednot. Glasovanje ne bo enostavno in ne vem, kakšne bodo na koncu koncesije, bom pa sama pri tem pogojevanju vztrajala.