Tik pred iztekom roka Ustavnega sodišča, ministrstvo še vedno ni predstavilo sprememb volilne zakonodaje

Ustavno sodišče je pred dvema letoma odločilo, da volilne enote in volilni okraji, kot jih določa Zakon o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor, ne izpolnjujejo kriterijev Zakona o volitvah v Državni zbor. Zato je zakonodajalcu določilo dvoletni rok za odpravo ugotovljene protiustavnosti, ki se uradno izteče 21. decembra letos.

2. november 2020

V poslanskem vprašanju ministru za javno upravo je Židan poudaril, da je že prejšnji minister pripravljal dve verziji rešitev, o katerih je seznanil takratno vlado in poslanske skupine v Državnem zboru. V eni od rešitev je bil po besedah poslanca predviden poseg v volilno zakonodajo, z ukinitvijo volilnih okrajev, ki ni dobila podpore poslank in poslancev. Druga rešitev za odpravo neustavnosti pa je predvidevala spremembo meja volilnih okrajev, pri čemer bi se sledilo dikciji odločbi Ustavnega sodišča, ki govori, da morajo imeti okraji približno enako število volivcev, brez velikih odstopanj.

Ob tem je Židan aktualnega ministra za javno upravo spomnil na besede, ki jih je ta izrekel pri predstavitvi pred matičnim delovnim telesom Državnega zbora, 12. marca 2020, ko je odgovarjal na zastavljena vprašanja poslancev in povedal: »Glede volilne ureditve. Tipično pravniško, bi rekel, odločitve Ustavnega sodišča je treba spoštovati, tudi kot nepravnik, pa bi rekel isto, in ocenjevanje te odločitve jasno ni na drugih vejah oblasti. Zadnji rok za uveljavitev je, če se ne motim, 21. december letos in tudi eden od mojih ciljev je, zato se bom iskreno potrudil, da ga skupaj z ekipo na Ministrstvu za javno upravo, če mi boste omogočili, da ga kakovostno uresničimo, in da bodo redne parlamentarne volitve leta 2022 že izpeljane na podlagi nove zakonodaje.«

Mag. Dejan Židan

Židan je bil ob tem kritičen do dejstva, da je do novega leta manj kot dva meseca, uradna verzija ministrovega predloga spremembe volilne zakonodaje pa še vedno ni poznana. »Tovrstna zakonodaja se najbrž ne bi smela sprejemati po pospešenem postopku le zato, ker se s pripravo in vložitvijo zakonskih sprememb zamuja. V medijih lahko berem zgolj, da se tokrat o spremembah volilne zakonodaje usklajujete izključno znotraj koalicije,« je zaključil.

Glede na vse navedeno je zato poslanec ministra vprašal, ali bo prevzel politično odgovornost, ob zavedanju, da je osebno pristojen in odgovoren za pravočasno pripravo ustrezne rešitve, če do določenega roka ne bo realizirana odločba Ustavnega sodišča ter ali je na mestu ocena, da je zavlačevanje priprave in posredovanje v Državni zbor predloga sprememb volilne zakonodaje namenjeno temu, da ne bi bilo možno izvesti morebitnih predčasnih volitev, ne da bi se ob tem pojavili očitki o ustavni spornosti le teh.