Tretji protikoronski paket je tretja izgubljena priložnost

Državni zbor je obravnaval tretji protikoronski paket, ki ga je za reševanje posledic epidemije pripravila vlada. Po mnenju Socialnih demokratov tretji protikoronski paket predstavlja že tretjo izgubljeno priložnost vlade za celostno in učinkovito reševanje posledic epidemije za vse prizadete ljudi, dejavnosti in panoge.

»Vlada je v procesu priprav rešitev tretjega zakonodajnega svežnja, ki podobno kot prva dva protikoronska paketa naslavljajo niz različnih vsebin, ravnala po že videni praksi. Ukrepe je ponovno pripravila brez ali z izjemno malo sodelovanja s socialnimi partnerji in prizadetimi, opozorila in dopolnila opozicije pa je povsem ignorirala,« so v stališču poudarili Socialni demokrati. Poslanska skupina SD je skozi celoten zakonodajni postopek v sodelovanju z opozicijskimi strankami pripravili niz dopolnil k trem zakonom svežnja. Kot so pojasnili, so želeli tretji protikoronski paket dopolniti na način, da bi ta v največji meri odgovoril na pomisleke zainteresirane javnosti, ki jo ukrepi zakonov najbolj zadevajo.

Socialni demokrati so v svojih razpravah tudi večkrat opozorili na pomanjkanje celostnega načrta vlade za čas po epidemiji, ob tem pa so izpostavili pomen jasnosti postopkov pri uveljavitvi ukrepov in njihove predvidljive časovnice. »Če imajo ljudje in podjetja na voljo jasne informacije in predvidljivo časovnico, bodo tudi bolj pripravljeni prevzeti nase tveganje. Po tem, ko je slovenska javnost v zvezi z ukrepi doživela kar nekaj neprijetnih presenečenj, bi bil zdaj čas, da se vzpostavi bolj pregledna praksa in rešitve, ki jih bodo prizadeti lahko uporabili,« so opozorili Socialni demokrati. V stranki tudi z razočaranjem ugotavljajo, da je velik del tretjega prostikoronskega svežnja » zopet zmes vsega po malem«.

Mag. Marko Koprivc

»Pozdravljamo ukrepe za ohranitev delovnih mest s subvencijami krajšega delovnega časa, na drugi strani pa se čakanje na delo od doma, nesorazmerno in brez premisleka, razen za nekaj izjem, postopoma ukinja,« so opozarjali v razpravah. Po njihovem prepričanju tudi ni prav, da se že sprejeti ukrep za preprečevanje brezposelnosti preprosto nadomesti z drugim, po njihovem mnenju bi morala vlada spodbujati sočasno rabo obeh ukrepov – čakanje na delo od doma in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa.

»Seveda to ne pomeni, da zakon ne prinaša tudi dobrih in koristnih rešitev. Škoda je le, da mnoge od njih niso bile vključene že prej. Ob odsotnosti pravočasne pomoči in ob prestrogih pogojih upravičenosti v dosedanjih rešitvah marsikateri delodajalec ni koristil pomoči, temveč se je odločil za prekinitev dejavnosti in odpuščanje,« opozarjajo v SD. Ob kratkoročnosti in izteku prvih ukrepov Socialni demokrati opozarjajo tudi na ranljivost najbolj prizadetih panog, med drugim gostinstva, industrije srečanj in turizma. Zato so v SD z amandmajem predlagali, da se ukrep subvencioniranega čakanja na delo podaljša do konca avgusta za vse panoge, ki imajo vsaj 20% upad prometa iz poslovanja. Vladna večina je nato ukrep čakanja na delo podaljšala za vse panoge vsaj še za en mesec

Prav tako protikoronski zakon tretjega paketa predvideva v javnosti odmevni predlog turističnih bonov, ki naj bi jih prejeli prebivalke in prebivalci Slovenije kot spodbudo za dopustovanje doma. V stališču poslanske skupine Socialnih demokratov je mag. Marko Koprivc izpostavil možnosti za izboljšave, da bi se turistični boni lahko potrošili za večji spekter storitev v turizmu. kot je to predvideno v predlogu, tudi za gostinske, kulturne in športno-turistične storitve.

Po besedah poslanca bi se na ta način v večji meri podprl razvoj slovenskega turizma, ki ne bi temeljil zgolj na hotelih, temveč na zelenem, kulinaričnem in aktivnem turizmu. »Poleg tega bi bilo smiselno bone izplačati v štirih apoenih po 50 evrov in ne v enem znesku, zato da bi omogočili bolj razpršeno potrošnjo denarja med številnimi različnimi ponudniki turističnih storitev,« je povedal Koprivc. Opomnil je tudi na t.i. sistem vrednotnic, s katerim želi vlada za turistične in športne aranžmaje pomagati podjetjem v panogi za lažjo premostitev likvidnostnega krča, nastalega zaradi popolnega upada dejavnosti. Po prepričanju poslanca bi sistem vrednotnic moral veljati širše, za vse organizatorje odpovedanih in prestavljenih prireditev.

Prav tako je bil Koprivc kritičen do »ponovnega podtikanja« ukrepov, ki po njegovem mnenju v protikoronski zakon ne sodijo. »Ustavno sporno rahljanje gradbenih in okoljskih predpisov v drugem členu protikoronskega zakona je vsebina, ki močno kazi podobo zakona in ruši zaupanje, da bo vlada s svojim načinom delovanja uspešna,« je bil jasen.

Jani Prednik

Spomnimo, da gre tudi pri tem členu že za začeto vladno namero po omejevanju participacije civilne družbe pri sprejemanju in nadzoru nad okoljskimi standardi pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. Omejevanja se je vlada lotila že s prvim protikoronskim paketom ter nadaljevala s sprejemom novele zakona o ohranjanju narave. Z interventnim zakonom za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji, pa po mnenju Socialnih demokratov vladna namera dobiva svojo polno legitimacijo. »Gre za nadgradnjo dosedanjih, protiokoljskih ukrepov, ko se želi z izgovorom investicij in njihovih pozitivnih učinkov okoljevarstvene standarde v naši državi dokončno poteptati,« so bili v razpravi na današnji seji jasni poslanci Socialnih demokratov. Podpredsednik stranke Matjaž Nemec je v stališču k zakonu izrazil skrb, da se ob preteklem odnosu vlade do okoljevarstvenih vsebin postavlja upravičen dvom o dobronamernosti predlaganega zakona in njegovi »pravi« vrednosti, ki naj bi ga ta prinesel za investicije. »Cilji, ki jih vlada želi zasledovati s tem zakonskim predlogom so sicer na prvi pogled všečni, saj gredo v smeri zagona investicijskega cikla države, občin in zasebnega sektorja, žal pa predlagane rešitve skrajšujejo roke pritožb v postopkih v povezavi s pravnim varstvom, prednostno pa bodo obravnavani postopki povezani z izvedbami pomembnih investicij,« je bil kritičen poslanec. Ob tem je opozoril še na posledice tovrstnega ravnanja vlade, ki bodo po mnenju Nemca nepovratne narave: »Investicije lahko pod takšnim zanikanjem okoljevarstvenih standardov kaj hitro padejo v kolesje nasedlih, okolju in ljudem škodljivih naložb.« Po mnenju Nemca ob tem ne gre spregledati možnost ustavnih presoj in neusklajenost tovrstne prakse z evropskimi regulativami.

»V poslanski skupini Socialnih demokratov izrekamo jasen da investicijam in okoljskim standardom in odločen ne investicijam na račun okoljskih standardov,« je zaključil. Pod takšnimi pogoji pa po njegovem mnenju tudi ne gre računati na multiplikativne učinke investicij, ki jih bodo po poslančevi oceni izničile negativne posledice za okolje.

Tretji protikoronski paket vključuje tudi poroštveni zakon za evropski program SURE, iz katerega bodo države lahko črpale sredstva za programe zaposlovanja. Gre za evropski reševalni instrument za zmanjševanje brezposelnosti v višini 100 milijard evrov, Sloveniji pa iz naslova sklada v sorazmernem deležu pripada 88 milijonov evrov državnega poroštva. Poslanec Jani Prednik je v razpravi glede programa SURE ocenil, da sicer konkretni zakon ne prinaša novih ukrepov, je po njegovem videnju dobro, da se bo iz naslova evropskega poroštvenega sklada moč spoprijeti z naraščajočo brezposelnostjo.

»Finančni inštrument je namenjen financiranju mnogih programov, ki jih države članice izvajajo že sedaj, med drugim ukrepa čakanja na delo in subvencioniranja skrajšanega delovnega časa, da se v čim večji meri ohrani zaposlenost in obstoječe poslovne procese v podjetjih. Ob tem pa je Prednik opozoril, da ne gre za t.i. helikopterski denar, temveč za prilagoditev proračuna Evropske unije za zagotovitev posojilne sposobnosti, ki ga bodo države podprle s svojimi poroštvi: »Poroštvo v programu nam zagotavlja možnost črpanja sredstev, ne pa tudi ugodnih posojil.« Da program SURE sam po sebi ne zagotavlja ničesar, pa po besedah Prednika terja odgovornost vlade, da ta pripravi ukrepe, na podlagi katerih bo denar mogoče tudi počrpati.