Poslanca Socialnih demokratov mag. Meira Hot in Matjaž Nemec sta na ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z glasovanjem Republike Slovenije proti Resoluciji o zdravstvenih pogojih na zasedenih palestinskih ozemljih vključno z vzhodnim Jeruzalemom in Golansko planoto.

Poslanca sta uvodoma spomnila, da je Republika Slovenija na zasedanju 73. skupščine Svetovne zdravstvene organizacije, ki je potekala v prvi polovici novembra 2020 v Ženevi, glasovala proti Resoluciji o zdravstvenih pogojih na zasedenih palestinskih ozemljih vključno z vzhodnim Jeruzalemom in Golansko planoto, ki bi prebivalcem na teh ozemljih zagotovila pravico do zdravja.

Ob tem sta poudarila, da je glasovanje proti Resoluciji še toliko bolj presenetljivo, saj je Republika Slovenija pred glasovanjem napovedala, da se bo pri glasovanju o Resoluciji vzdržala, glasovanje proti Resoluciji pa je, kot pravita, tudi v nasprotju z glasovanjem o prejšnjih relevantnih resolucijah, ki jih je Republika Slovenija vedno podprla. Za Resolucijo je tako glasovalo 78 držav članic, med njimi Francija, Španija, Luksemburg, Belgija, Švica, Poljska, Portugalska, Japonska, Indija in Nova Zelandija. Proti je bilo 14 držav članic, med njimi Združene države Amerike, Velika Britanija, Madžarska, Češka in Izrael, pri glasovanju pa se je vzdržalo 32 držav članic.

Poslanca sta mnenja, da je Republika Slovenija z glasovanjem proti palestinski resoluciji o pravici do zdravja javno nakazala, da spreminja svojo zunanjepolitično strategijo v mednarodnih organizacijah. »V Strategiji zunanje politike RS z naslovom »Slovenija: varna, uspešna in v svetu spoštovana« smo namreč zapisali našo zavezanost k uveljavljanju in spoštovanju človekovih pravic. »Kot država, ki je bila utemeljena prav na spoštovanju človekovih pravic in na prelomu z državo, ki tega ni bila sposobna zagotoviti, se RS odločno zavzema za nadaljnji razvoj, uveljavljanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Zaveda se lastnih izkušenj, preteklih in prihodnjih izzivov varovanja človekovih pravic. Podpira načela univerzalnosti, medsebojne odvisnosti, nedeljivosti in neodtujljivosti človekovih pravic ter pri tem sledi spoštovanju načela prirojenega človeškega dostojanstva« (str. 25),« sta zapisala.  

Na podlagi navedenega sta poslanca poudarila, da smo se v strategiji zavzeli, da je Republika Slovenija »odločna zagovornica varstva in uveljavljanja človekovih pravic v okviru multilateralnih forumov, kot so Organizacija združenih narodov, Svet Evrope in Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Dejavna je v Svetu za človekove pravice kot osrednjem organu OZN za človekove pravice. Podpira neodvisnost in delovanje visokega komisarja ZN za človekove pravice ter njegovega urada« (str. 25 in 26). »Glasovanje proti Resoluciji o pravici Palestincev na zasedenih ozemljih do zdravja je torej v nasprotju z našo javno izraženo zavezanostjo, da se bomo zavzemali za uveljavljanje in varstvo človekovih pravic ter človekovo dostojanstvo, saj bi Resolucija zagotavljala trajno oskrbo zasedenih ozemelj s cepivi, zdravili in medicinsko opremo, odobrenimi pri WHO, v skladu z mednarodni humanitarni pravili in standardi WHO,« sta bila jasna.