Katič je spomnila, da mora Slovenija v svoj pravni red do 7. maja 2026 prenesti določila evropske direktive o zaščiti oseb, ki se udejstvujejo pri udeležbi javnosti, pred očitno neutemeljenimi tožbenimi zahtevki ali zlorabljenimi sodnimi postopki. Gre za tako imenovano anti-SLAPP direktivo, namenjeno zlasti zaščiti novinarjev, medijskih organizacij, aktivistov, akademikov, umetnikov in raziskovalcev pred t. i. SLAPP tožbami, katerih namen je ustrahovanje in utišanje teh skupin.

»Na ministrstvu za pravosodje smo že pristopili k pripravi predloga zakona, s katerim bi se po vzorcu direktive upravičencem, se pravi fizičnim ali pravnim osebam zasebnega prava, ki se javno udejstvujejo glede zadev, ki so v javnem interesu, v sodnih postopkih zagotovilo splošne zaščitne ukrepe, in sicer varščino, čim hitrejšo obravnavo, ter podporo in pomoč v postopku. V primeru zlorabljenih sodnih postopkov bi se s predlogom zakona upravičencem zagotovilo še dodatne zaščitne ukrepe, in sicer možnosti čim hitrejše zavrnitve takšnih zahtevkov ob ustrezni predhodni vsebinski presoji in povrnitev vseh stroškov postopka,« je naštela ministrica.

Izhodišča, ki so jih danes potrdili na vladi, za razliko od direktive naslavljajo to področje širše. Tako se zakon ne bo uporabljal samo v čezmejnih primerih, ampak tudi za izključno nacionalne primere.

Prav tako je v izhodiščih predvideno, da bodo »v okviru javne razprave in strokovnega usklajevanja naslovili tudi primernost navedenih ukrepov v kazenskih postopkih, ki se zoper te osebe vodijo zaradi kaznivih dejanj s področja časti in dobrega imena«, je navedla. Direktiva namreč od držav članic zahteva sprejem teh pravil le v civilnih sodnih postopkih. »Ugotovitev pa je, da se lahko v bistvu iz civilnih postopkov potem te neutemeljene tožbe prenašajo tudi v kazenski postopek, zato bomo pri nas naslovili oboje,« je pojasnila ministrica.

Ob tem je pozvala k sodelovanju pri pripravi zakonodajnega predloga.