Vsaka naložba v kulturo se splača in ni nikoli izgubljena naložba
Kako se področje kulture sooča z epidemijo? Kako se država odziva na položaj samozaposlenih v kulturi ter kakšne so prakse v tujini? Kako je potrebno popraviti ”protikorona paket” na področju kulture in kulturnikov? O vsem tem in rešitvah za odpravo posledic epidemije na področju kulture je dr. Jernej Štromajer v sedmem spletnem pogovoru Opozicija govoril s štirimi uglednimi kulturnimi delavci in strokovnjaki: Nino Rotner, Tadejem Meserkom, Dejanom Prešičkom in Lenartom Zajcem.
Nina Rotner je pred tedni viralno opozorila na učinkovitost nemške pomoči samozaposlenim v kulturi. Samozaposlena pevka jazza, dramska igralka in scenaristka, ki živi v Berlinu, je uvodoma pojasnila, kako se z epidemijo spopadajo v Nemčiji. Tam so ukrepi po njenem mnenju zelo podobni kot v Sloveniji, je pa pomembna razlika v finančni pomoči, ki jo prejmejo kulturniki. Pojasnila je, da se je Nemčija s problemom izpada dohodka kulturnikov soočila tako, da je odločitve prepustila deželam samim, vrsta pomoči je torej odvisna od tega, v kateri deželi je posameznik prijavljen. V nekaterih deželah so ti zneski bistveno nižji ali pa jih celo ni, kot primer je navedla Brandenburg ter njeno prijateljico, ki za premostitev krize ni prejela nobene finančne pomoči. Sama pravi, da ima srečo, da živi v Berlinu, kjer se je zelo hitro formaliziral paket finančne pomoči, in sicer 5.000 evrov za samozaposlene v kulturi, ki delajo sami in nimajo nobenega samozaposlenega. Za samozaposlene kulturnike, ki imajo več zaposlenih, pa pravi, da so ti zneski celo višji. Rotnerjeva je izpostavila, da je bila finančna pomoč neverjetno hitro izpeljana, po izpolnitvi enostavnega obrazca je bil denar na njen račun namreč nakazan že dva dni kasneje, nekateri njeni stanovski kolegi pa so znesek prejeli celo isti dan.
Kot največjo razliko med Nemčijo in Slovenijo vidi Rotnerjeva predvsem v odnosu do kulture. Pevka jazza pravi, da Nemčija sicer ni popolna in so tudi tam stvari, ki bi jih bilo potrebno spremeniti in izboljšati, a je odnos do zaposlenih v kulturi kot tudi kulture same bistveno bolj spoštljiv in pozitiven kot pri nas, tamkajšnja oblast pa po njenem mnenju mnogo bolj razume stisko umetnikov, ki so se znašli v tej situaciji. Žalosti jo nerazumevanje splošne javnosti o tem, koliko dela, razmišljanja in predanosti stoji za tem delom, ter vse negativne aspekte, ki ji tovrstno delo prinaša, kot so na primer zamude in neredna plačila. Ob koncu je izpostavila željo, da bi ljudje krizo uporabili za to, da se naučimo nekega zdravega in kreativnega političnega diskurza, odprtega pogovora brez kazanja s prstom ali deljenja na levo ali desno. »Globoko verjamem, da vsaka naložba v kulturo splača in ni nikoli izgubljena naložba.« je zaključila.
Tadej Meserko je strokovni vodja Društva Asociacija, vsebinske mreže na področju kulture, ki deluje kot strokovno nestrankarsko združenje in združuje več kot 100 nevladnih organizacij na področju kulture ter veliko število samozaposlenih v kulturi. Meserko je uvodoma pojasnil, da so na vlado naslovili kup predlogov iz izboljšav za prvi protikorona paket ukrepov. Nekatere naj bi po njegovih besedah vlada sprejela, denimo dvig temeljnega dohodka, a pravi, da je ostalo še veliko možnosti za izboljšavo, obenem pa po njegovem mnenju obstaja tudi cel kup težav. Kot eno teh je Meserko omenil referenčni presečni datum, ki je fokusiran na februar 2020, pri tem pa opozoril na specifično dinamiko v kulturi. Po njegovih besedah prvi meseci leta v kulturi veljajo za relativno mrtvo sezono, z največjim upadom prav februarja, kar pomeni, da je primerjava s tem mesecem nesmiselna ter onemogoča, da bi samozaposleni v kulturi prišli do finančne pomoči za lažjo premostitev krize. Meserko je bil tudi kritičen do tega, da morajo samozaposleni podpisati javno izjavo, da so zaprosili za pomoč, medtem ko denimo študentom ter upokojencem tega ni potrebno storiti. Podobno težavo vidi Meserko tudi v varovanju otrok na domu, saj se mu ne zdi prav, da se zaposleni lahko odločijo za to možnost in doma varujejo svoje otroke ter za to prejmejo nadomestilo, samozaposleni pa te možnosti nimajo.
Nina Rotner, Tadej Meserko, Dejan Prešiček in Lenart Zajc v današnji Opoziciji.
Meserko je za izboljšanje stanja v kulturi po epidemiji predlagal dve rešitvi: prva je ustanovitev sklada z nepovratnimi sredstvi, ki bi omogočil organizacijam in posameznikom črpanje denarja za premostitev krize, pri tem pa predvsem izpostavil problem nevladnih organizacij, ki so v aprilu, maju in juniju načrtovale večje dogodke, ki pa se ne bodo realizirali in bo upad prihodka z naslova odpovedanih rezervacij in kart občuten. Drugi Meserkov predlog pa je, da bi se za vse programe in projekte v kulturi, ki so odobreni za leto 2020 in se ne bodo realizirali v celoti, ministrstvo sprejme odločitev in omogoči, da se vsi ti projekti izpeljejo vsaj v prvi polovici, če ne celo preko celega prihodnjega leta.
Tudi Meserko je izpostavil, da je pogled slovenske širše javnosti na kulturo zelo specifičen in po njegovem mnenju kaže na to, da se ljudje premalo zavedamo, kakšne učinke ima kultura na posameznika in tudi gospodarstvo, ob koncu pa je zaključil, da je dolžnost vlade, da zagotovi ustrezne mehanizme ter rešitve in tako prepreči kulturno siromaštvo.
Dejan Prešiček, nekdanji minister za kulturo, je bil uvodoma kritičen do rahljanja ukrepov za zajezitev epidemije. Vprašuje se, zakaj se v prvi fazi rahljanja ukrepov odpirajo vulkanizerske delavnice in trgovine z gradbenim materialom, ne pa tudi knjigarne. Skrbi ga predvsem nevarna simbolika, ki jo s takšnimi odločitvami podajamo. Opozoril je namreč, da kultura razvija čutečega, razmišljujočega in kritičnega človeka, pri tem pa se je vprašal, če si trenutna vlada v tem trenutku sploh želi takšne ljudi. Meni sicer, da ukrepi vlade niso slabi, a vidi tudi veliko možnosti za izboljšave. Prešička predvsem moti dejstvo, da so iz programa pomoči izpadli prekarni delavci na avtorskih pogodbah, ki prav tako potrebujejo pomoč, a do nje niso upravičeni.
Slovenija ima po mnenju nekdanjega ministra ogromen kreativen kulturni potencial, ki ga je potrebno bolje izkoristiti, obenem pa je prav kultura po njegovem mnenju tista, ki blagodejno deluje na ljudi, tako na ustvarjalce kot tiste, ki jo uživajo. »Kultura prispeva k nekemu stanju duha. In te simbolike vlada ni razumela. Glavni problem je politika, ki kulturo prikazuje kot strošek in se sprašuje, zakaj jo sploh potrebujemo. Kultura je kritična, to je njeno bistvo. Je kritična do družbe in vsega, kar se v njej dogaja, tega pa ne smemo jemati kot napad, temveč priložnost, da najdemo rešitve za bodoče,« je povedal Presiček. Izpostavil je pomembnost odprtega dialoga med politiko in kulturniki. »Kultura se ne dogaja na ministrstvu za kulturo, temveč na terenu, tam bi bilo potrebno povprašati ljudi, kako jim lahko pomagamo ter skupaj prebrodimo to težavno obdobje.”
Pisatelj Lenart Zajc je bil uvodoma kritičen do ministrstva, kjer sta po njegovem mnenju minister za kulturo in njegova sekretarka resda izkušena kulturnika, a večjo težavo vidi Zajc predvsem v tem, da je prav to ministrstvo po njegovem mnenju postalo odlagališče za odslužene ljudi na desnici, ki ne razumejo potreb kulture. Sam je mnenja, da vlada skozi celotno slovensko zgodovino kulture in njene nikdar ni povsem razumela in ta ni prejela svojega zasluženega sprejemanja. Velik pokazatelj tega vidi Zajc tudi v trenutni finančni pomoči kulturnikom, ki jo sam razume bolj kot miloščino kot pa pomoč.
Tako kot Presiček pred njim je tudi Zajc izrazil skrb nad rezi v kulturni proračun, sploh za prihodnje leto, pri tem pa tudi on izpostavil nujnost boljšega razumevanja tega, da kulturniki ne delujejo po sistemu mesečnih dohodkov, temveč prejemajo honorarje, ki so vezani na različna časovna obdobja.
Zajc je kot zelo pomemben dejavnik pri razumevanju kulture izpostavil zavedanje, da kultura ne pomeni zgolj vlaganja sredstev v kulturno infrastrukturo in velike projekte, temveč tudi in predvsem v ohranjanje njenih ustvarjalcev. »Potrebno bi bilo končno osmisliti nek dober sistem štipendiranja za te ustvarjalce, da se prihodek vzpostavi na tak način, da lahko kulturniki od njega tudi živijo in le tako ter z odprtim dialogom med kulturniki in oblastjo bomo največ odnesli za prihodnost,« je zaključil Zajc.
Povej svetu!
