Zagotavljanje likvidnosti po vladno:

reševanje slovenskega gospodarstva s krediti

Težko pričakovani likvidnostni zakon za pomoč gospodarstvu je danes pred sklepno obravnavo v Državnem zboru. Žal se velika pričakovanja, ob številnih opozorilih gospodarstvenikov o premalo ambiciozni nameri vlade, za zagotavljanje likvidnostih sredstev niso uresničila. Po oceni Socialnih demokratov izplen vladnega zakona ne sega dlje od možnosti kreditov za podjetja, v deležu poroštva države.

»Problematika ne-vključevanja vprašanj najbolj prizadetih panog, turizma in gostinstva, se po že videni praksi vlade prestavlja na naslednji paket, ko naj bi bil turizem in z njim povezane panoge obravnavane prednostno, kljub opozorilom stanovskih organizacij, da turizem, tik pred glavno turistično sezono, nima še nikakršnih oprijemljivih smernic ali navodil, da bi se lahko v čim boljši meri prilagodil nastalim razmeram,« so kritični v SD.

Poleg ignorance do turizma in gostinstva v aktualnem likvidnostnem paketu v stranki SD opozarjajo na problematiko najemnikov poslovnih prostorov, ki so zaradi izpada prihodkov ter obveznostim plačevanja najemnin pod hudim finančnim pritiskom. Tega bi bilo moč po prepričanju Socialnih demokratov vsaj deloma omiliti s pomočjo države, zato so v SD, skupaj s stranko LMŠ z amandmajem k zakonu predlagali subvencioniranje najemnin za poslovne stavbe glede na odstotek znižanja dohodkov podjetij v času epidemije, kar pa je bilo na matičnem delovnem telesu zavrnjeno.

Kot tudi ni bilo sprejeto dopolnilo Socialnih demokratov, da se zviša najvišja višina posojila za podjetja iz predlaganih 10% prihodkov v letu 2019 na 40%, kajti v večini podjetij strošek dela predstavlja bistveno več kot polovico prihodkov.

Socialni demokrati so bili že od pričetka razprave o vladnem, likvidnostnem predlogu zakona kritični tudi do nizko postavljenih razmerij poroštva države do podjetij. Ta so se po kritikah sicer povečala, a v SD opozarjajo na pomanjkanje celostnega pristopa pomoči za podjetja, ko po njihovi oceni zgolj krediti ne morejo biti edino in zadostno zagonsko »sredstvo« za uspešno okrevanje gospodarstva med in po epidemiji.

Na to je v današnjem stališču k zakonu opozorila tudi poslanka Socialnih demokratov mag. Meira Hot ter poudarila, da so Socialni demokrati na pomen zadostne in pravočasne likvidnosti opozarjali že od pričetka epidemije. »Že v svojih prvih predlogih, pripravljenih za sejo Sveta za nacionalno varnost, smo izpostavili potrebo po zagotavljanju hitrih likvidnostnih sredstev, ki bi prizadetim subjektom omogočila pomoč zdaj, urejanje birokratskih postopkov in morebitno delno vračanje pomoči za tiste, ki bodo uspešno okrevali, pa bi urejali, ko se razmere umirijo,« je povedala poslanka.

Kot pravi, se je vladna koalicija raje odločila, da se reševanju tega problema posveti kasneje, ko zagotovitev likvidnosti ni bila del t.i. prvega protikoronskega paketa. Poslanka SD Hot razočarano ugotavlja, da je tako težko pričakovani paket le paket bančnih posojil z državnim poroštvom. »Vsem, ki danes obupujejo, ker ne vedo, kako bodo zagotovili denar za ohranitev dejavnosti in zaposlenosti, je vlada pripravila eno samo rešitev: bančni kredit,« je bila kritična.

Po njenih besedah pa ukrepom umanjka možnost delnega odpisa prejete pomoči, prav tako je kritična do vladne ignorance v prid prilagoditvam novim situacijam v podjetjih. Poslanka še ocenjuje, da »kreditna logika« vlade v prvi vrsti kaže na pomakanje razumevanje stanja v podjetjih. »V okoliščinah, ko zagon posla in pogoji poslovanja niso jasni, pa najem kredita pomeni neodgovorno dejanje. Zato se bojimo, da bodo mnogi, v najtežje prizadetih panogah, preprosto ostali brez pomoči, saj je ne bodo mogli uporabiti,« je kritično zaključila poslanka SD mag. Meira Hot.