Živeti pod Orbanom:
10. marec 2020
Mednarodni sekretar madžarske socialistične stranke (MSZP) Balazs Barany je nocoj v Ljubljani predstavil svoj pogled na življenje na Madžarskem v času premierja Viktorja Orbana. Izpostavil je glavne napake, ki jih je po njegovem naredila madžarska opozicija, in pozval slovenske stranke, naj jih sedaj, ko na oblast prihaja SDS, ne ponovijo.
“Mi smo naredili veliko napak,” je na pogovornem večeru “Živeti pod Orbanom” v organizaciji SD in evropske poslanke Tanje Fajon priznal Balazs Barany. Menil je, da ima Slovenija še možnost, da se izogne temu, da bi bila čez deset let kot Madžarska. “Ni namreč skrivnost, da je eden najbolj zvestih sledilcev Orbanu novi predsednik slovenske vlade Janez Janša,” je dejal.
Kot eno glavnih posledic v desetih letih, odkar je Orban na čelu madžarske vlade, je Barany omenil odhod več kot pol milijona ljudi, večinoma mladih, ker da na Madžarskem nimajo prihodnosti. Na to vplivajo pomanjkanje demokracije, ni medijske svobode, so tudi težave s spoštovanjem vladavine prava, je dejal.
V državi po njegovih besedah vlada ozračje sistematičnega razširjanja režimske resnice, ki si je za glavno tarčo izbrala migrante, ki naj bi ogrožali madžarški način življenja in evropsko krščanstvo. Pri tem na zelo preprost in poenostavljen način več let izpostavlja migracije, Bruselj ter milijarderja Georgea Sorosa kot glavne sovražnike, je dejal. V kratki prezentaciji je nazorno pokazal, kako učinkovita je vladna medijska propaganda, ki jo servilno razširjajo provladni mediji. “Tisti v Bruslju hočejo, da odpremo vrata za migrante, da bodo prišli k nam,” je poenostavljeno ponazoril glavno sporočilo. Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je pripomnila, da je podoben vzorec opaziti tudi v propagandi SDS. Slovence je zato Barany opozoril, da morajo zelo paziti, da ne bodo izgubili svobode govora. Orban je namreč kmalu po prihodu na oblast leta 2010, ko je dobil dvotretjinsko večino v parlamentu, spremenil medijsko zakonodajo. To mu je po njegovem prepričanju omogočilo propagando, ki mu zagotavlja uspeh na volitvah.
“Mi nismo dojeli, da nimamo možnosti, da premagamo Orbana, dokler bo opozicija razdrobljena,” je priznal Balasz. Kot je izpostavil, mora opozicija sodelovati. Tudi če se opozicijske stranke med seboj glede marsičesa ne strinjajo, se morajo združiti proti Orbanu, če želijo uspeti. “To smo naredili lani in jeseni marsikje zmagali na lokalnih volitvah, tudi v Budimpešti,” je dejal.
Tanja Fajon, evropska poslanka in podpredsednica SD, ki je v Evropskem parlamentu sprožila razpravo o spornem madžarskem financiranju političnih medijev SDS, je opozorila, da se je na Madžarskem orbanizacija začela z omejevanjem svobode medijev: “Od leta 2010 smo v Evropskem parlamentu sprejeli 8 resolucij, ki opozarjajo na omejevanje akademske in verske svobode, vladavine prava, demokracije, neodvisnega sodstva, temeljnih pravic in pravic manjšin.” Tanja Fajon opozarja, da moramo madžarsko izkušnjo vzeti resno: “Vezi in vzorci ravnanja med Orbanom in Janšo so očitni in zaskrbljujoči. Ne smemo dovoliti, da bi bili tudi v Sloveniji priča podobnemu scenariju, kot na Madžarskem. To je postopen suspenz demokracije, svobode in človekovih pravic.”
Režim Viktorja Orbana velja za vladavino socialnega in nacionalnega konservativizma, evroskepticizma in zagovarjanja neliberalne države. Takšen režim se označuje kot režim mehkega fašizma (soft-fascism). Madžarska doživlja nazadovanje v demokraciji s prevzemanjem vse bolj avtokratskih lastnosti vladanja. Evropski parlament, ki je zaradi Madžarske prvič uvedel postopek po 7. členu Pogodbe o EU zaradi politik, ki nasprotujejo temeljnim vrednotam Evropske unije, je med razlogi navedel vprašljivo neodvisnost ustavnega sodišča, sodstva, centralne banke, primeri z vlado in Orbanom povezane korupcije in navzkrižja interesov, napadi na svobodo izražanja, akademsko svobodo, svobodo veroizpovedi, svobodo združevanja, centralizacija šolstva, ogrožanje pravice do enake obravnave ter posebej pravic manjšin, vključno z Romi in Judi, s sovražnimi izjavami zoper te manjšine, kršitve temeljnih pravic migrantov, prosilcev za azil in beguncev, ogrožanje ekonomskih in socialnih pravic, pravic delavcev, preganjanje brezdomcev, zaščita samozaposlenih, nezadostna višina starostne pokojnine in nadomestil za brezposlenost, nizka zaščita delavcev preko kolektivnih pogodb, nezakonitost stavk, odvzemi otrok družinam na podlagi slabih socialno – ekonomskih razmer (tudi zaradi brezposelnosti).
Z mednarodnim sekretarjem madžarskih socialistov se je skupaj s Tanjo Fajon pogovarjal dr. Jernej Štromajer, ki je ob koncu pogovora povedno izrazil občutke: “Upam, da to ni bil uvod v našo prihodnost.”