»Mursko Soboto bi na kratko najbolje opisali z izrazom »tihi šampion med mestnimi občinami«. Je središče najmanj razvite slovenske regije, a to vlogo igra zgledno. Na številnih področjih je Murska Sobota odigrala pionirsko vlogo – na svoj način, brez veliko pompa. Je med kraji, kjer se je vrednost sestavljenega indeksa ISSO – torej merila za razvojni položaj občine – izboljšala najbolj. V desetih letih je Murska Sobota pridobila kar 71 mest. Zlasti na področjih trga dela, izobrazbe in gospodarstva so vrednosti merljivih kazalnikov odlične. In če smo še nedolgo nazaj povezovali soboško gospodarstvo z nasedlim socialističnim velikanom Muro, jo zdaj lahko s prodornimi in dinamičnimi podjetji.

Bili so med pionirji na področju ukrepov trajnostne mobilnosti. Brezplačni mestni promet so uvedli že leta 2007. Ukvarjajo se s krajšanjem dobavnih verig v prehrani. So med prvimi sistematično začeli privabljati investicije. Noben drug kraj v Sloveniji se tako sistematično – in tako uspešno – ne ukvarja s posebnostmi romske skupnosti. Skrb za mlade ni omejena le na deklarativne dokumente: posebej se ukvarjajo s premoščanjem razkoraka med potrebami lokalnega gospodarstva in poklicnimi izbirami mladih. Bolj smele med njimi prek inkubatorjev usmerjajo v kreativno in trajnostno obarvano podjetništvo.

Pri razvoju kraja igra ključno vlogo tudi strateško zastavljena prostorska politika. Temeljita prenova mestnega središča sodi med najambicioznejše primere revitalizacije pri nas. Kot pravijo v mestni občini, je šele s to prenovo Murska Sobota dobila videz občinskega središča. A najprej so poskrbeli za vsebino.

Če povzamemo. Kraj je odlično prebrodil krizo. Je voden inovativno in dostikrat pionirsko uvaja novosti. Zgledno igra vlogo regionalnega središča. Več kot dovolj razlogov, da Murska Sobota prejme letošnjo nagrado Zlati kamen.«

Obrazložitev Strokovnega sveta projekta Zlati kamen utemeljil, zakaj je nagrada Zlati kamen šla prav v Mursko Soboto.