Boljše strateško vodenje države

Kompleksnost političnih izzivov danes namreč terja izrazito horizontalno načrtovanje politik, saj je na vrsti področij rezultate mogoče dosegati samo s povezanim delom na ravni celotne vlade, državne uprave in javnih služb.

Zato se bomo usmerili v boljše upravljanje, uvajanje menedžerskih metod vodenja, razvoj poslovne kulture v javni upravi, prenovo organizacijskih oblik in gospodarnejše upravljanje nepremičnin in premoženja. Prenovili bomo socialno partnerstvo v javni upravi, ker so zadovoljni, motivirani in kompetentni javni delavci ključ do uspešne države.

Cilj:

Programski proračun za učinkovito in pregledno načrtovanje

V Sloveniji ni uveljavljeno programsko načrtovanje proračuna, po katerem javno financiranje vedno zasleduje določen programski cilj, opredeljen z zakonodajo ali razvojnimi dokumenti, da se doseže optimalni učinek glede na vložena javna sredstva. Odgovornost do javnih financ ni le v tem, da ohranjamo njihovo dolgoročno vzdržnost, pač pa da se sredstva porabljajo tam in tako, da dosegajo največji učinek. S programskim proračunom, pri katerem se upoštevajo izkušnje in prakse držav OECD, je mogoče dosegati boljše strateško vodenje javnega sektorja. Tovrstna sprememba terja spremembo v načrtovanju preko postavitve merljivih ciljev in kazalnikov njihovega uresničevanja, pa tudi spremembo v delovanju vlade preko medsebojno povezanih programskih politik, ki praviloma presegajo okvirje enega resorja.

Ukrepi:

  • Uvedba programskega proračuna z doslednim izvajanjem k rezultatom usmerjenega proračuna in ukinjanjem programov, ki ne dosegajo ciljev.
  • Boljša preglednost in skladnost politik države, regij in lokalnih skupnosti preko merljivih ciljev in kazalnikov, izboljšana koordinacija politik, decentralizacija odločanja in odgovornosti.
  • Zagotovili bomo stabilno financiranje ključnih potreb države na področju razvoja in varnosti. Najbolj kritična področja financiranja so danes zdravstvo, dolgotrajna oskrba in varnost države, ki jim bomo zagotovili dodatna sredstva s prestrukturiranjem proračunskih odhodkov.
  • Premik k horizontalnemu načrtovanju in izvajanju vladnih politik ter boljša medresorska koordinacija.

Cilj:

Uspešno, demokratično in učinkovito upravljanje države

Uspešnost in učinkovitost vlade, javne uprave in javnih institucij bomo povečali s spremembo načinov upravljanja. Države, sodobnih univerz, zdravstvenih in izobraževalnih dejavnosti, domov za starejše, kulturnih institucij in raziskovalnih inštitutov ni mogoče voditi kot birokratske organizacije, marveč kot organizacije, vezane na cilje in njihove rezultate. Na vseh področjih delovanja države, javne uprave in javnega sektorja bomo uveljavljali več avtonomije za več odgovornosti. Ključ je v čim bolj demokratični določitvi jasnih ciljev in storitev, ki naj jih javna služba dosega in zagotavlja.

Ukrepi:

  • Nov model upravljanja v javnem sektorju s prenovo zakonodaje, statusne ureditve in upravljavskega modela (po zgledu pripravljenih rešitev o negospodarskih javnih službah).
  • Analiza obstoječih organov in institucij.
  • Poenostavitev in večja centralizacija javnega naročanja.
  • Učinkovitejše upravljanje s stvarnim premoženjem države v obliki javnega sklada.
  • Organizacija skupnih podpornih služb za vse storitve v javnem sektorju.
  • Poenotenje območij za vse storitve organov države in javnih služb.
  • Nagradili bomo tožnike, ki bodo v imenu države zahtevali vračilo nezakonito pridobljenega javnega premoženja.
  • Analiza in določitev pogojev za učinkovito in odgovorno upravljanje in opravljanje negospodarskih javnih služb.
  • Uvajanja modelov kakovosti in poslovne odličnosti v skladu z evropskimi modeli vodenja javne uprave.

Cilj:

Razvoj znanj in kompetenc v javni upravni in javnih storitvah

V javni upravi bomo pridobili in ohranili strokovno usposobljen kader, ki bo motiviran za delo. Zaposleni v javni upravi bodo na podlagi svojih sposobnosti in dela uživali ugled. V ta namen moramo omogočiti permanentno vseživljenjsko izobraževanje, ki bo omogočalo javnemu uslužbencu opravljanje vseh, tudi najzahtevnejših nalog. To še posebej velja za vodstveni kader v javni upravi, katerega vlogo je treba okrepiti, da bo prevzemal odgovornost za odločitve ter ustrezno in etično vodil ljudi, ki so mu podrejeni.  Kriteriji kariernega napredovanja za zaposlene v javnem sektorju morajo biti jasni in določni. V ožji državni upravi bomo tako pridobili strokovno usposobljen in motiviran kader.

Ukrepi:

  • Vzpostavitev sistema, ki bo v javnem sektorju omogočil uporabo kadrovskega potenciala javnih uslužbencev.
  • Okrepitev usposobljenosti in vloge vodij v javni upravi na vseh ravneh.
  • V javnem sektorju bomo dosledno vzpostavili uveljavljene sisteme upravljanja s človeškimi viri s ciljem zagotoviti učinkovit servis javnih storitve za vse državljane.
  • Znotraj javnega sektorja bomo namesto najemanja storitev čiščenja in varovanja na trgu spodbujali zadružniško organizacijo izvajanja teh storitev, tam, kjer pa obseg del to omogoča, pa z zaposlitvami v okviru javnega sektorja. Za storitve, ki jih javni sektor najema na trgu, bomo uvedli obvezne standarde za zaposlene, ki bodo izvajali te storitve, vključno z minimalnimi urnimi postavkami in socialnimi pravicami.
  • Preprečevanje konflikta interesov in negospodarne porabe javnih sredstev s prepovedjo najemanja storitev javnih uslužbencev na drugi podlagi, kot je njihova zaposlitev v javni upravi.

Cilj:

Socialno partnerstvo za stimulativni plačni sistem

Izhodišča enotnega plačnega sistema v javnem sektorju so dobra in jih podpiramo. Vzpostavljena so bila razmerja med posameznimi plačnimi skupinami, plače so javne in sistem napredovanja je vnaprej jasno opredeljen (karierno napredovanje). Žal se je ta ključeni element enotnosti začel rušiti že kmalu po vzpostavitvi. Bistveno je, da se o vseh dodatkih, sedaj določenih v zakonu (ZSPJS) in v Kolektivni pogodbi za javni sektor (KSJS), vodijo pogovori glede posameznih skupin ne le znotraj njih, pač pa tudi z in v primerjavi z vsemi drugimi. Menimo, da parcialno pogajanje v enotnem plačnem sistemu ne prinaša rešitev, ampak jih še poglablja.

Ukrepi:

  • Skupaj s sindikati se bomo v javnem sektorju ponovno dogovorili in vzpostavili enotnost sistema.
  • S sindikati v javnem sektorju se bomo v prvem letu mandata dogovorili dinamiko usklajevanja plač in odprave varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti kot začasni.
  • Dogovorili se bomo za postopnost oz. časovno dinamiko za rast najnižjih plač, da v prihodnjih nekaj letih ne bo delovnega mesta v javni upravi z osnovno plačo, nižjo od minimalne.
  • Delež odlično ocenjenih zaposlenih bomo vezali na določen odstotek znotraj organa , da se spodbudi dejanska selekcija odličnosti, hkrati pa bomo vpeljali sistem objektivnega ocenjevanja glede na doseganje ciljev na ravni organizacije in delovnega mesta.
  • Uvedli bomo variabilni del plače – redno delovno uspešnost, s katero bodo nagrajeni le resnično dobri zaposleni.

Cilj:

Stabilne in razvojno usmerjene javne finance

Učinkovito, urejeno in vzdržno finančno in razvojno okolje je ključna lastnost uspešnih držav. Ključni izziv za prihodnja leta je, kako krepiti socialno povezanost družbe z zagotavljanjem javnih storitev in pomoči ter na drugi strani modernizirati javno infrastrukturo ob nadaljnjem zmanjševanju javnega dolga.

Javni dolg v deležu BDP. Vir: Eurostat, 2016

Zato je treba okrepiti upravljanje z javnimi financami, javnim premoženjem in drugimi razvojnimi viri. Tako domače kot mednarodne institucije napovedujejo, da bo gospodarstvo v naslednjem srednjeročnem obdobju realno rastlo v povprečju za dobra dva in pol odstotka letno. To pomeni, da se bo dejanski bruto domači proizvod gibal okoli potencialnega oziroma bo celo nekoliko nad njim. To Sloveniji omogoča, da v celoti izpolni javnofinančne cilje, začrtane s programom stabilnosti.

Izboljšani gospodarski rezultati prinašajo boljše možnosti za strukturno uravnotežene javne finance. Stanje javnih financ je relativno ugodno s strukturnim primanjkljajem na ravni 0,6 % BDP in obsegom dolga na ravni 78 % BDP.

Proračunski primanjkljaj. Vir: Računsko sodišče RS (za 2017 ocena SURS)

To omogoča, da bomo ob koncu prihodnjega srednjeročnega obdobja (leta 2022) dosegli pozitiven saldo bilance države in raven dolga, kot ga predpisujejo maastrichtska pravila (60 % BDP), hkrati pa ustvarili možnosti za proticiklično in protikrizno intervencijo v primeru novih nestabilnosti v gospodarskem okolju.

Odplačilo obresti. Vir: Računsko sodišče RS (za 2017 ocena MF)

Smiselno je okrepiti napore za prestrukturiranje proračunskih odhodkov. Z upravljanjem dolga bomo zasledovali cilj, da zmanjšamo obseg obresti, s tem pa sprostimo sredstva za prioritetne potrebe (npr. zdravstvo, dolgotrajna oskrba, varnost, razvojna politika). Pričakujemo lahko, da se bodo sprostila sredstva za servisiranje dolga (0,2 – 0,4 % BDP), prihranek bomo dosegli tudi z ukinitvijo ali prestrukturiranjem neučinkovitih programov, z gospodarsko rastjo pa je mogoče predvideti relativno stabilno rast proračunskih prihodkov v višini okoli 500 milijonov evrov letno.

Ukrepi:

  • Boljša organizacija priprave proračunov države za večjo usklajenost političnih prioritet in javnofinančnih odhodkov ter sočasno načrtovanje sprememb materialnih predpisov s proračunskih vplivom.
  • Boljša preglednost proračunov in zaključnih računov za kakovostnejši demokratični in javni nadzor nad načrtovanjem in upravljanjem z javnimi financami.
  • Vodenje usklajenih sektorskih politik in stalno spremljanje njihovih vplivov na javne finance.
  • Izvedba potrebnih sprememb na področju zagotavljanja javnih storitev na začetku mandata.
  • Prihodki od prodaje premoženja bodo prednostno porabljeni za predčasno plačilo dolga in financiranje demografskega sklada.
  • Dokončno prenehanje varčevalnih ukrepov po Zakonu o uravnoteženju javnih financ.

Cilj:

Odgovorno korporativno upravljanje naložb države

Država je v času po krizi naredila določen napredek pri vzpostavitvi in izboljšanju korporativnega upravljanja naložb države. S sprejeto strategijo upravljanja kapitalskih naložb je končno vzpostavljena lastniška politika države, definirani strateški in drugi lastniški cilji. S tem je formalno zaokrožen nabor potrebnih orodij za izboljšanje upravljanja, ki se že kaže v povečanju uspešnosti in tudi donosov iz državnih naložb. Zato na tem področju ne načrtujemo velikih posegov v vzpostavljen sistem upravljanja, načrtovane spremembe pa sledijo večji transparentnosti, vključenosti in demokratičnosti upravljanja, na drugi strani pa k zaostritvi odgovornosti vseh, ki upravljajo javno premoženje.

Ukrepi:

  • Vključitev predstavništva zaposlenih v družbah v državni lasti v nadzorni svet SDH in boljše vključevanje zaposlenih na vseh ravneh upravljanja.
  • Proučitev obstoječe strategije in strateški premislek o klasifikaciji naložb, še posebej glede kritične državne infrastrukture.
  • Nadaljnji razvoj korporativnega upravljanja z zaostrovanjem pogojev za nadzorne in poslovodske funkcije ter večjo odgovornostjo.
  • Uveljavitev načel korporativnega upravljanja tudi na področju javnih naložb v regijah in lokalnih skupnostih.
  • Nadzor nad prodajnimi postopki in zagotavljanje transparentnosti prodaj.