»Ta sprememba morda deluje simbolično, a v resnici je njen pomen mnogo večji,« je izpostavila primorska poslanka Meira Hot. Po njenih besedah gre za zgodovinsko in kulturno prizadevanje Primorcev, ki že dolgo praznujejo priključitev Primorske k matični domovini, nikakor pa ne njene vrnitve. Preimenovanje praznika zato ne predstavlja zgolj formalnosti, temveč priznanje dolgoletnega boja Primorcev za svobodo in ohranitev identitete.

Hot je tudi zavrnila argumente predlagateljev za ponovno odločanje, ki menijo, da je bila Primorska vedno del slovenskega narodnega ozemlja in da bi morali to dejstvo spoštovati. Po njenem mnenju tega dejstva ne zanikajo, vendar poudarja, da je morala Primorska svojo pripadnost izboriti, saj ji je bila priznana šele z dolgimi in težkimi boji. »Primorci vemo, da se nismo nikoli vrnili, ker mi nismo nikamor odšli. Mi smo tam bili in vselej smo ostali del slovenskega narodnega ozemlja,« je dejala.

Mag. Meira Hot je posebej izpostavila pogum Primorcev v boju proti fašizmu in nacizmu ter spomnila, da je prav Primorska bila prvo evropsko bojišče, kjer se je fašizmu postavilo po robu. Preimenovanje praznika torej ni le stvar simbolike, temveč izraža globoko zgodovinsko realnost in identiteto Primorcev.

Ob koncu je Hot poudarila, da preimenovanje praznika nima vpliva na odnose s sosednjimi državami, saj se meja, določena s Pariško mirovno pogodbo, ne spreminja. Preimenovanje je izključno notranja zadeva Republike Slovenije.

»Naj to preimenovanje praznika uradno potrdi to, kar je med ljudmi že dolgo zakoreninjeno: priključitev in ne vrnitev Primorske k matični domovini,« je zaključila Meira Hot.