Opozicija s Tanjo Fajon: Potrebujemo evropsko solidarnost!
V okviru spletnih pogovorov Opozicija se je Tanja Fajon pogovarjala z nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem in evropskima poslancema Christel Schaldemose in Brandom Benifeijem o načinih in ukrepih, s katerimi se Italija, Danska, Nemčija in celotna EU spopadajo s sedanjo pandemijo.
»Kaže, da je pandemija COVID-19 postala največji svetovni izziv po koncu druge svetovne vojne. Zaradi nje se soočamo s tragedijo z nepredstavljivimi posledicami. Evropa ostaja epicenter okužb s korona virusom, ki je terjal že več kot 52 tisoč življenj. Naša gospodarstva so paralizirana, veliko ljudi živi v strahu. Evropski voditelji so spregledali, da se države z izzivom ne morejo spopadati same in da potrebujemo skupne in učinkovite ukrepe in evropsko solidarnost,« je v uvodu povedala evropska poslanka Tanja Fajon.
Vodja italijanske delegacije S&D v Evropskem parlamentu Brando Benifei je povedal, da je v Italiji trenutno situacija že pod nadzorom, na višku pa preprosto ni bilo mogoče oskrbeti vseh. Soočajo se s 160.000 potrjenimi okužbami, velikim številom mrtvih, a doslej tudi 37.000 ozdravelih. Želi si, da bi se Evropska unija bolje povezala tudi na skrbi za javno zdravje, saj se je po njegovem mnenju pokazalo, da ni dovolj samo izmenjava izkušenj, ampak potrebujemo hitrejšo evropsko krizno odzivanje in okrepljeno evropsko koordinacijo.
Mednarodni denarni sklad (IMF) Italiji napoveduje več kot 9 – odstotni padec BDP, s 5 – 10 odstotnim padcem bodo prizadete tudi druge članice povezave. Brezposelnost v Italiji utegne po napovedih seči do 17 odstotkov, več kot 10 – odstotna brezposelnost naj bi bila tudi v evroobmočju. Kot ključno bojazen v Italiji je navedel poglobitev razlik v Evropi: “Ko pridemo do okrevanja, se utegnejo socialne in ekonomske razlike med državami članicami, pa tudi znotraj držav, povečati.” Zato se je Benifei v pogovoru zavzel za suspenz evropskih fiskalnih pravil in pravil o državnih pomočeh, saj je “potrebno dati podjetjem in gospodarstvu zaupanje, da bodo lahko preživela to krizo in se znova zagnala.”
Evropsko gospodarstvo je po njegovem mnenju povezano, na kar opozarjajo tudi nemški gospodarstveniki. Italijansko gospodarstvo se ne sme ustaviti, potrebno ga je podpreti: “Italija ima močne gospodarske temelje. Zdaj potrebuje podporo drugih držav članic, da bo lahko zagnala svojo ekonomijo. Naša težava ni v visokem dolgu, ampak v šibki rasti.” Kot ugotavlja Benifei, evropska solidarnost ni namenjena le pomoči šibkejšim, ampak zagotavlja tudi stabilnost in rast najuspešnejšim državam. “Potrebno je gledati široko sliko in vzajemne evropske interese, pa bo mogoč usklajen evropski odziv.”
Martin Schulz, nekdanji predsednik nemške SPD in nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, ki je sedaj poslanec nemškega Bundestaga, je poudaril, da ima Nemčija veliko prednost, ker je v preteklih letih zaščitila zdravstveni sistem pred rezi. “Ker se ni zgodila privatizacija zdravstva, sedaj lahko obvladujemo krizo.”
Da bi premagali krizo, je po mnenju Martina Schulza potreben skupni evropski investicijski projekt. Zanj sta pri tem bistvena pomoč najbolj prizadetim, kjer mora priti do močne evropske solidarnosti, in odstop od pravil proračunske discipline: “Zdaj je potrebno sprejeti tudi višji dolg, ker potrebujemo evropsko naložbeno strategijo.” Pred začetkom nemškega predsedovanja Svetu EU je zato dejal: “To je moja obljuba prijateljem po Evropi, da bo Nemčija svoje predsedovanje vodila kot program evropske solidarnosti.”
Pogovor Tanje Fajon z nekdanjim predsednikom Evropskega parlamenta in nemške SPD, danes pa poslancem Bundestaga Martinom Schulzem, in evropskima poslancema Christel Schaldemose iz Danske in Brandom Benifeijem iz Italije.
Po njegovih besedah je potrebno je sprejeti realnost povečanja dolga in razrahljati fiskalne kriterije, Evropsko unijo pa je potrebno voditi skozi proračun solidarnosti, preko novega Marshallovega plana. Dodal je še, da je Nemčija seveda zelo odvisna od skupnega trga. “Nemčija je motor evropskega gospodarstva in eno največjih izvoznih gospodarstev na svetu. Vendar je kar 67 % našega izvoza namenjeno v druge države EU. Zato je strateški interes Nemčije, da si Evropa čimprej opomore.”
Schulz je med drugim omenil tudi velik fiskalni paket ukrepov Nemčije in njenih zveznih dežel, ki presega 250 milijard evrov. Ob tej finančni injekciji za kratkoročno pomoč gospodarstvu pa Schulz poudarja, da ima Nemčija tudi odgovornost, da pomaga pri mobilizaciji potrebne pomoči za stabilizacijo gospodarskega sistema tudi v celotni Evropski uniji.
Christel Schaldemose je orisala situacijo in na Danskem, kjer so sledili priporočilom Italije glede na njihove izkušnje. Zato so zelo zgodaj uvedli socialno distanciranje in ostale ključne ukrepe. “Ker smo bili uspešni, se počasi odpirajo šole, družba pa se, ob spoštovanju varnostnih ukrepov, počasi odpira.” Strinjala se je tudi s predhodnikoma in izpostavila, da varčevanje in rezi niso odgovor na tokratno krizo, in poudarila: “Ključno je, da se izognemo ravnanjem in posledicam krize 2008.”
Tanja Fajon je v drugem delu pogovora izpostavila tudi dejstvo, da nekatere države pandemijo izrabljajo za rušenje demokracije, človekovih pravic in svoboščin ter medijske svobode. Schulz je pri tem izpostavil, da je Evropski parlament že opravil veliko delo v zagotavljanu demokratičnih standardov in vladavine prava, ko je začel postopke proti Madžarski in Poljski zaradi očitnih kršitev evropskih vrednost. “Toda to ne bo dovolj. Dokler se za vladavino prava in proti kršitvam ne bodo zavzeli šefi vlad v Evropskem svetu, ne bo sprememb.” Poudaril je, da sta Poljska in Madžarska med največjimi prejemnicami denarja iz evropskega proračuna. “V prihodnje potrebujemo takšna proračunska pravila, ki bodo kaznovala države, ki se ne držijo pravil. Tudi pravil o demokraciji, človekovih pravicah, svobodi medijev,” je poudaril Schulz.
Tudi Christel Schlademose je delila presenečenje in razočaranje nad odzivom vrha EU ob očitnih posegih v državljanske svoboščine. “Bila sem zelo presenečena, da si predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen ni upala poimenovati Madžarske. Vem, da je občutljivo, vendar mora biti evropsko vodstvo pogumno in se upreti nespoštovanju vladavine prava. “
Poudarila pa je tudi druge vidike krize, kot ključne posledice krize, o katerih trenutno še ne teče veliko razprave. “Zelo pomembno pa je tudi, da pogledamo na povsem življenjske izzive, vključno z bojaznijo, da bo kriza ponovno povečala razlike med spoloma in ženske postavila ponovno v položaj, da bodo spet ostajale doma in prevzemale breme skrbi za družino v celoti nase. Če otroci niso v šolah in v vrtcih, so najbolj prizadete in obremenjene ženske. Ko zaganjamo ekonomijo, je potrebno zato misliti tudi na enake možnosti.”
Tanja Fajon je pogovor zaključila s skupno mislijo, da je danes potrebna skupna evropska solidarnost. Za to pa je potrebno razumeti vzajemnost in soodvisnost vseh evropskih držav. Ob koncu pogovora se je tudi Martin Schulz pošalil, da se je v družbi treh evropskih poslancev vrnil v obdobje svojega evro-parlamentarizma.
Tudi Židan o evropski solidarnosti
Podobna sporočila, kot smo jih slišali na današnji Opoziciji, je že v prejšnjem tednu v pismu voditeljem evropskih socialnih demokracij zapisal mag. Dejan Židan. Tudi Židan se je zavzel za resen premik evropskih gospodarskih politik, da se omogočijo nove naložbe v javne storitve, trajnostno infrastrukturo in gospodarstvo. Za to je po njegovem mnenju potrebna sprostitev fiskalnih pravil, okrepljena vloga Evropske centralne banke pri zagotavljanju likvidnosti ter spremembe večletnega finančnega okvira, da bi Evropska unija in države članice za daljnosežno prenovo evropskega ekonomskega, socialnega in okoljskega modela. Preberite več….
Povej svetu!
