Tanja Fajon v pogovoru ob dnevu zmage in dnevu Evrope: Sanje so nam še dovoljene, poskrbimo, da postanejo resničnost
Na spletnih kanalih SD je ob dnevu zmage in dnevu Evrope potekal pogovor, na katerem so gostje dr. Janez Potočnik, veleposlanica Marta Kos in dr. Božo Repe skupaj z evroposlanko S&D Tanjo Fajon aktualno dogajanje v EU postavili v kontekst zgodovinskih okoliščin, osvetlili geostrateške okvire dosedanjega razvoja Evropske unije ter spregovorili o možnih smereh razvoja EU in sveta. Ključne točke pogovora so bile vprašanje evropske solidarnosti, boj za ohranitev demokracije in vladavine prava ter vprašanje, ali si v Evropi še drznemo imeti ambicijo biti najboljši in najnaprednejši?
V uvodu je Tanja Fajon opozorila, da bo pandemija COVID-19 zagotovo povzročila gospodarsko in socialno krizo, ki je sodobna zgodovina Evrope in sveta ne pomni. Upravičeno je zato po mnenju Tanje Fajon predvsem pričakovanje ljudi, da bo EU sposobna močnega solidarnega odziva. Realnost pa po njenu oceni trenutno temu ne sledi. Nemčija, Nizozemska, tudi Avstrija in še nekatere bogate države vodijo zelo sebične politike varovanja lastnega interesa. Kje je alternativa, kje je glas komisije in vseh državljank in državljanov ostajata ključni vprašanji prihodnjega razvoja EU.
Na izziv je prva med gosti odgovorila veleposlanica Marta Kos, ki je ocenila, da je danes svet postavljen na glavo. “Individualizmi, nacionalizmi in protekcionizmi se krepijo. Tipičen primer je zapiranje meja, kar se je ob COVID19 znotraj EU dogajalo popolnoma neusklajeno. EU je organizem, ki se razvija in nima odgovorov na vsa vprašanja. Ni samoumevno, da je EU v prvem koncentričnem krogu zunanjepolitične strategije Republike Slovenije. Morda jo jemljemo preveč samoumevno.”
V retrospektivi slovenske integracije v povezavo je orisala stanje ob koncu 90-ih let, ko smo pričeli s prvo kampanjo Doma v Evropi. “Energija je bila izjemna. Vračali smo se tja, kamor smo vedno spadali. Če gledam danes ta naš dom v Evropi, je bilo veliko naših pričakovanj izpolnjenih, živimo pa v svetu, ki je prinesel povsem nove izzive. Ali se bo preprosto zgodilo, da bo EU obvladala COVID-19 in gospodarsko krizo? To se ne bo zgodilo samo po sebi. V tem smislu se pričakujejo aktivnosti tudi Slovenije. Če pričakuješ veliko, pa sam ne prispevaš ničesar, si lahko zelo razočaran. Naša pričakovanja pa so bila velika in zato smo bili takrat zelo aktivni. Več te energije bi si želela danes. Sposobni smo rešiti večino današnjih težav, vendar se zdi, da sami sebi ne zaupamo več,” je kritično sklenila Marta Kos.
Nekdanji evropski komisar dr. Janez Potočnik je ob tem izpostavil, da smo ljudje relativna bitja, ki da vse gledamo skozi pričakovanja in dejansko realizacijo. “Razvoj pa gre v smer, da je sodelovanje še bolj nujno, kot je bilo v preteklosti. Na individualni ravni, nacionalni, če želite, teh težav ni mogoče reševati. Mislim, da se svet zaradi COVID-a ni prav nič spremenil, ker se v treh mesecih ne more spremenit. Vsi scenariji, ki jih doživljamo sedaj, so bili znani že prej. Le zgodili se niso, mi pa v resnici nismo bili pripravljeni. Vprašanje je torej, kako se pripraviti na prihodnost, ki je zelo negotova, in kako bomo v sodelovanju naredili korak naprej. In če iščete skupnost, ki je globalno najbolje organizirana, je to EU. V dobrem in slabem,” še dodaja Potočnik.
Tanja Fajon, dr. Janez Potočnik, Marta Kos in dr. Božo Repe
V nadaljevanju razprave je nekdanji minister za evropske zadeve Republike Slovenije ugotavljal, da se Evropa danes sooča s tremi krizami, zdravstveno in ekonomsko-socialno, krizo globalizacije in nujnostjo transformacije gospodarstva v bolj trajnostni model delovanja. Vse to pa je po besedah Potočnika povezano z razslojevanjem, revščino, ki je v resnici najbolj temeljna kriza. V svoji oceni dela in aktivnosti trenutne EK Potočnik izraža optimističen pogled in dodaja: “EK je naredila izjemno pogumno dejanje z evropskim zelenim načrtom, ker je predrugačila pogled na gospodarsko rast. Ta je pa pod resnim udarom, kljub temu da intimno resno misli premikati stvari naprej, navkljub izjemno velikemu pritisku kako pomagati panogam in industrijam, ki so okolju neprijazni. Komisija je pač toliko močna, kolikor so močni voditelji držav članic. Ni šibka. Jo pa lahko tako naredimo. Vsekakor v tem trenutku tega ne potrebujemo, moramo pa ji pomagati, saj je imela več poguma kot vse komisije poprej.”
Zgodovinsko aktualno dimenzijo pogovora je dodal dr. Božo Repe, ki je osvetlil ključno krizo, iz katere po njegovem mnenju izhaja aktualno stanje, to je kriza identitete. “Začel bom z dnevom zmage. Svet in EU sta bila zgrajena na protifašizmu, na zmagi. Ta svet se je porušil, in kar je ostalo, je uničil Trump. V Evropi danes antifašizem ni več vrednota. Dan zmage se praznuje brez zmagovalcev in brez tistih, ki so osvobodili koncentracijska taborišča. Vse to, o čemer smo do sedaj govorili, ne temelji na vrednotah. Temelji na interesu kapitala. To, kar se dogaja, je točno to, kar si želita ZDA in Velika Britanija – razcepljena in šibka EU, ki zagotavlja mir.” V kritičnem nadaljevanju razprave o zgodovinskih naukih evolucije in ravnanj EU je profesor zgodovine izpostavil, da smo pravi obraz evropske solidarnosti videli prav v Grčiji, in opozoril, da bomo ponovitev tega scenarija kmalu videli v bistveno večjih državah, kot sta Italija in Španija. Pomanjkanje solidarnosti pa lahko po njegovem mnenju pripelje Evropsko unijo na rob zloma.
Z njim se je v zaključku razprave strinjal dr. Potočnik, ki je jasno izpostavil, da brez solidarnosti, s koncepti in instrumenti, ki smo jih imeli na razpolago do sedaj, ne bo šlo, kar je bržkone tudi ključno sporočilo današnjega pogovora, ki ga je poslanka Tanja Fajon vodila ob dnevu zmage in ob dnevu Evrope, 9. maju.
Povej svetu!
