Dejan Židan: Ustavna pravica do pitne vode brez ustrezne zakonodaje ostaja zgolj črka na papirju
Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židana je danes na vlado naslovil pobudo in poslansko vprašanje, kjer opozarja, da lahko pravica do čiste pitne vode, ki je bila leta 2016 po velikih naporih vpisana v slovensko ustavo, ostane zgolj črka na papirju, v kolikor se ne bo uredila področna zakonodaja varovanja voda, okolja in prostora.
Židan tako vlado sprašuje, kdaj bo zagotovila ustavno primerno implementacijo 70. a člena ustve, da bo ta zagotavljala tudi varovanje vodnih virov, kaj bo vlada naredila v smeri boljšega zavarovanja tako površinskih kot tudi podzemnih vodnih virov ter kako bo prilagodila Osnutek strategije prostorskega razvoja RS 2050, da bo ta v skladu z ustavnim zakonom zagotavljal varovanje vodnih virov.
V sled tej problematike je Židan na Vlado RS naslovil tudi poslansko pobudo v zvezi s pripravo ustavno primernih dokumentov prostorskega razvoja, kjer uvodoma opozorja, da določbe 70.a člena Ustave Republike Slovenije, ki vsebujejo pravico do pitne vode, še niso bile primerno integrirane v slovensko regulativo s področja varovanja voda in okolja, obstoječa zakonodaja z omenjenega področja pa ne zagotavlja primernega varovanja vodnih virov in vodnih teles oziroma hidrološkega zaledja izvirov.
»Dejstvo, da je za uresničevanje pravice do pitne vode ključno zavarovanje njenih virov in celotnega vodnega telesa, zaledij izvirov, pri pripravi Osnutka Strategije prostorskega razvoja RS 2050 ni bilo upoštevano in je tako ustavno zavarovano javno dobro podrejeno drugim ciljem prostorskega razvoja,« je jasen Židan, ki opozarja, da so bili navedeni dokumenti prav tako pripravljeni in dani v javno razpravo, še preden so bile določbe 70.a člena Ustave RS integrirane v zakonske in podzakonske akte ter predpise s področja varovanja voda in okolja, kar po mnenju poslanca ponovno pomeni, da so ti dokumenti protiustavni.
»Za čas, dokler se primerna zakonodaja sprejema, bi bilo potrebno postopek sprejemanja tega dokumenta odložiti,« je zaključil Židan in na Vlado naslovil pobudo: da se nemudoma prekine postopek sprejemanja Strategije prostorskega razvoja RS 2050 in se odloži pripravljanje tega dokumenta, dokler ne bo obstoječa zakonodaja s področja varovanja voda in okolja v celoti usklajena z Ustavo RS, pri čemer je po mnenju poslanca preklic veljavnosti Okoljskega poročila za Strategijo prostorskega razvoja RS 2050 in dodatka Okoljskega poročila za varovana območja najbolj primerna rešitev.
Židan je ob tem opozoril tudi na Vmesno poročilo medresorske delovne skupine za uskladitev zakonodaje z zapisom pravice do pitne vode v Ustavo, iz katerega je po mnenju poslanca razvidno neustrezno pojmovanje ustavne določbe, saj pri njenem uresničevanju ni poglavitnega pomena distribucija pitne vode, temveč primarno varstvo vodnih virov. »Zaradi podcenjevanja in ignoriranja vodnih teles bo potencialno prihajalo do onesnaževanja le-teh in posledično tudi pitne vode, kar bo ustavno določeno pravico do pitne vode onemogočilo,« ocenjuje Židan, ki opozarja, da je to dejstvo zanemarjeno tudi v Osnutku Strategije prostorskega razvoja RS 2050, Okoljskem poročilu za Strategijo prostorskega razvoja RS 2050 in v dodatku k Okoljskemu poročilu za varovana območja, ki pomen vodnih teles podcenjujejo.
Diskusija o zaščiti pitne vode kot dobrine, ki mora biti dostopna vsem državljankam in državljanom, je sicer dobila svoj prostor in mesto na politični agendi tudi v Sloveniji že pred leti. Mag. Dejan Židan, v takratni funkciji predsednika Odbora za kmetijstvo, je to vprašanje leta 2013 umestil na nujno sejo, kjer se je razprava končala z dvema sklepoma: da se na področju storitev javnega dobra ohranja univerzalnost dostopa za uresničevanje temeljnih človekovih pravic ter da se opravi razprava o možnosti spremembe zakonodaje, ki bi preprečila morebitno bodočo privatizacijo in bo še naprej zagotavljala prost dostop do pitne vode vsem državljankam in državljanom.
Velik napor različnih deležnikov, strokovne javnosti in političnih akterjev je bil storjen, da je prišlo do te pomembne ustavne spremembe. Židan je, tudi nadalje v funkciji ministra za kmetijstvo in okolje, podprl pobudo koalicijskih poslank in poslancev, s prvopodpisanim Branetom Golubovićem za vpis pravice do pitne vode. Takrat je opozoril na izkušnje nekaterih držav EU, kjer je prišlo do privatizacije upravljanja vodovodnega sistema. Na začetku je bila privatizacija dobro izhodišče: bolj racionalno upravljanje in boljša kakovost vode, na koncu pa se je izkazala kot izrazito neuspešna.
»Prav zaradi velikih zaslužkarskih apetitov, zamaskiranimi pod pojmi liberalizacije, proste trgovine, konkurenčnosti, spodbujanja gospodarske rasti, velikih investicij, se vse bolj kaže potreba, da se na vseh ravneh, še posebej v področni zakonodaji, jasno določi meje, ki se jih ne sme prestopiti.
Povej svetu!
