Novi koronavirus bo v naša vsakdanja življenja zarezal bolj, kot smo si sprva mislili. Podatki o gospodarskih gibanjih, objavljenih v teh dneh za prvo polletje 2020, kažejo na globok padec vseh ključnih gospodarskih kazalnikov. Ameriški bruto domači produkt (kazalnik, ki kaže na vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev) je bil v drugem četrtletju 2020 za 9,5 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani, če to prenesemo na celo leto, potem bi lahko bil padec tudi rekordnih 32,9 odstotka. Podobno se dogaja z BDP vseh držav, vključujoč najbolj industrijsko razvite države. Nekateri ekonomisti že govorijo o recesiji stoletja, za ZDA padec BDP pomeni, da je novi koronavirus »odnesel« pet let gospodarske rasti. Gospodarskim težavam bo, kot smo se lahko naučili iz preteklih kriz, sledila socialna in družbena kriza, kjer bomo morali biti zelo previdni in tenkočutni, a obenem drzni, da bomo krizo prebrodili na način, da bo najmanj prizadela naše ljudi, ohranila družbeno tkivo, zavarovala vse tiste, ki sami tega ne zmorejo, a obenem mislila tudi naprej, se ozrla po priložnostih, ki jih kriza daje, da bi iz nje izšli močnejši, socialno bolj povezani in razvojno naprednejši.

Vlaganje v razvojno najbolj napredne rešitve ima močan vpliv na blaginjo države in njenih prebivalcev. Mednarodne raziskave kažejo, da kar dve tretjini gospodarske rasti lahko pripišemo raziskavam in inovacijam. Slovenska industrija danes živi od preteklih vlaganj v raziskave in inovacije, saj se sredstva za razvoj tega področja od leta 2011 niso povečevala oziroma so celo padala, šele od leta 2018 pa so tudi začela rasti. Po podatkih Svetovnega gospodarskega foruma, Slovenija skupaj nameni 1,5 milijarde evrov javnih in zasebnih sredstev za raziskave in razvoj, kar nas uvršča med Čile in Maroko. Naša severna soseda, Avstrija, pa je z 12,7 milijarde evrov vlaganj daleč pred nami.

Socialni demokrati smo se zavedali velikega razvojnega izziva, pred katerim je bila Slovenija po zadnji gospodarski krizi med leti 2009 in 2014. Zato smo v zadnji vladi znatno povečevali sredstva za znanost in razvoj iz proračuna v proračun. Z rebalansom proračuna za leto 2019 smo dosegli, da so se sredstva za znanstveno in raziskovalno dejavnost povečala za 24,44 milijona evrov, od tega dobrih 22 milijonov evrov za raziskovalno dejavnost, ki se financira preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Gre za 13,7 odstotno povečanje proračuna glede na sprejeti proračun 2019 in za 12,7 odstotno povečanje glede na proračun 2018. V proračunu za leto 2020 so se nadaljevala rekordna vlaganja v znanost, saj so se sredstva povečala za 23,5 milijonov glede na rebalans 2019, v letu 2021 pa z 21,1 mio EUR glede leto 2020 oziroma 44,6 mio evrov glede na rebalans 2019. Dosegli smo, da je prvič v Sloveniji proračun za znanost in raziskave presegal 200 mio proračunskih sredstev, kar je pomenilo nov zagon slovenskega raziskovalno-inovacijskega sektorja.

Znanost v Sloveniji poleg povečanja sredstev rabi tudi spremembe v načinu organiziranja, zastavljenih ciljih in kadrovski politiki. Z drugimi besedami: rabimo učinkoviteje naložen denar za več in boljše inovacije. V znanost je potrebno pritegniti več mladih perspektivnih raziskovalcev, jim omogočiti stabilno perspektivo za življenje in delo, vse tiste, ki pa so v preteklosti odšli v tujino, pa poskušati privabiti nazaj. Vsa ta vprašanja (in še mnogo več) je naslovil nov Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je bil dokončan in s partnerji dogovorjen v prejšnjem mandatu, sedaj pa čaka v predalu na boljše čase…

Vse najbolj razvite industrijske in postindustrijske države danes vedo, kako pomembna so javna vlaganja v razvoj za tehnološki preboj in delovna mesta v zasebnem sektorju. Podjetniška država, kot je to poimenovala italijansko-ameriška profesorica Mariana Mazzucato, investira javni denar v tehnologije, ki nam zagotavljajo ugodno in kakovostno življenje, predvsem pa delovna mesta. Javna vlaganja so bila tista, ki so ustvarila inovacije kot so internet, pametni telefon, zaslon na dotik, ki so šele nato prišli na trg kot komercialni izdelki podjetij. Zato toliko več skrbi vzbujajo sklepi zadnjega Sveta EU, kjer so voditelji držav članic močno oklestili proračun za ključni program raziskovanja in inovacij Obzorje Evropa v naslednji finančni perspektivi. Najbolj optimistični pogovori še nekaj mesecev nazaj so šli v smeri sedemletnega proračuna v višini 120 milijard EUR, Evropska komisija je nato voditeljem predlagala sredstva v višini 94,4 mrld, ki pa so bila na koncu okleščena na 80,9 milijard EUR. Kako pri tako okleščenih sredstvih doseči ambiciozni cilj EU, da zmanjša ogljični odtis za 55% v naslednjem desetletju – s katerimi tehnologijami, s katerimi spremembai v industrijskih sektorjih, če za to ne bo inovacijske in raziskovalne podpore? Kako se boriti proti covid-19, če pa zmanjšujemo sredstva za raziskave in razvoj, ki bi nam lahko prinesla ne samo cepivo, ampak tudi pomembno tehnološko in podjetniško prednost pred tekmeci kot so azijske države ali Združene države Amerike?

Prevladujoča liberalna in konservativna ekonomska ideologija varčevanja in vitke države je do javnih vlaganj pač zadržana. Vendar odsotnost vlaganj v razvoj na srednji in dolgi rok državo in njene državljane v slovenskem primeru potiska na evropsko periferijo, Evropo pa na globalni stranski tir. Kapital na periferiji ne potrebuje družbe visoke dodane vrednosti, temveč samo podizvajalce. Pri tem ne trpi samo družboslovje, kot prostor kritične razprave, temveč vsi deli družbe, vključujoč podjetništvo, tehniko, medicino, itn.

Če torej želimo zagotoviti izboljšanje kakovosti življenja in dostojnejše službe za delavski in srednji razred ob hkratnem razvoju in dvigu dodane vrednosti slovenskih podjetij, moramo kontinuirano vlagati javna sredstva v raziskave in razvoj. Socialni demokrati, kot napredna in progresivna sila, se močno zavedamo odgovornosti, ki jo imamo glede razvoja Slovenije. Od trenutne ureditve vlaganj v R&I ni odvisna samo sedanjost, temveč tudi usoda Slovenije in njenih prebivalk in prebivalcev. Kriza covid-19 je priložnost, da s pametnim vlaganjem denarja dosežemo optimalne rezultate za prihodnost.

Kot skupnost bomo lahko bolje živeli le, če bomo sredstva davkoplačevalcev vlagali tako v bazične kot v aplikativne raziskave, v tehnološke in teoretske rešitve, v vse znanstvene vede enakomerno. Znanost mora sodelovati z gospodarstvom pri iskanju najbolj naprednih tehnoloških rešitev, mora pa tudi s svojim delom pomagati razumeti vse ključne družbene procese v hitro spreminjajočih se modernih družbah, vključujoč zgodovinsko, etnično, jezikovno in kulturno komponentno. V prihodnosti bomo bolje živeli le, če bomo sposobni sami inovirati in aplicirati najboljše rešitve ter zaradi tega prodajati izdelke in storitve z višjo dodano vrednostjo. Ključ je v izobraženih, motiviranih in usposobljenih zaposlenih, ki inovirajo ter producirajo izdelke in storitve po katerih je že danes, še bolj pa bo v prihodnosti, povpraševanje, ne pa da bomo imeli zaposlene, ki so neinventivni izvajalci dodelavnih del z nizko dodano vrednostjo za tuje korporacije.

Digitalizacija, zelene tehnologije, socialna vlaganja in še ogromno novih idej so tisto, kar nas bo peljalo naprej in naredilo močnejše tudi po krizi. Naloga države je, da zagotavlja stabilnost razvojno-inovacijskega sistema s proticikličnim delovanjem in stalnim vlaganjem v človeške vire, katerih inovativnost, iznajdljivost in znanje nas bosta vse obogatila.  Pri tem je treba slovenski raziskovalni ekosistem bolj povezati z univerzitetnim, ga še bolj internacionalizirati, narediti avtonomnejšega ter ga bolje povezati s podjetji z nekaterimi usmerjenimi instrumenti, kot so npr. raziskovalni vavčerji. Brez raziskovanja namreč ni razvoja, naložbe v znanje in razvoj pa strateške investicije države, ki se na dolgi rok bogato poplačajo.