Županja Ptuja Nuška Gajšek za STA: V tem mandatu smo uspeli umiriti odnose

V primerjavi s prejšnjim mandatom, ko je bilo precej sporov, smo umirili zadeve in se poskušamo pogovarjati. Seveda pa vselej obstajajo nekateri, ki razmišljajo drugače, kar je popolnoma legitimno, je v pogovoru za STA o odnosih v mestnem svetu ob skorajšnji polovici prvega mandata na čelu ptujske občine povedala županja iz vrst SD Nuška Gajšek.

29. oktober 2020, STA

“Morda mi kdaj očitajo, da sem prevelik pristaš kompromisov, a vedno menim, da se je bolje najti nekje na sredini, kot pa vztrajati vsak na svojem bregu brez učinka,” je dejala edina ženska na čelu katere od enajstih slovenskih mestnih občin.

Prva polovica mandata je bila vse prej kot umirjena. Potem ko se je najprej morala soočiti s podedovanimi projekti, kakršen je bil prenova tržnice, ki ji je sama v takšni obliki v prejšnjem mandatu nasprotovala, je Ptuj lani prizadelo še neurje. Ko je že kazalo na normalizacijo razmer, pa je prišla epidemija.

“Vendar vsaka taka stvar ponuja novo priložnost. V tem pogledu si je plus v mojih očeh pridobila aktualna vlada, ki nas je prisilila v to, da začnemo konkretno razmišljati o projektih, ki so že pripravljeni,” je dejala.

Med projekti, ki se jih bodo do konca mandata lotili, omenja prenovo kanalizacijskega sistema, za kar so nedavno zeleno luč prižgali tudi na državni strani, tako da bi lahko dela začeli kmalu po začetku naslednjega leta. Gre za enega večjih projektov, za katerega so prejeli 6,5 milijona evrov evropskega denarja.

Nadaljujejo tudi evropski projekt gradnje kolesarskih poti, ki sodi v sklop dogovora za razvoj regij, iz seznama projektov CTN pa nameravajo poskrbeti za 3,5 milijona evrov vredno obnovo stare steklarske delavnice skupaj z Vrazovim trgom in Jadransko ulico ter za dolgo pričakovano kolesarsko stezo ob Rogozniški cesti.

Sicer pa je nova občinska oblast v prvih dveh letih uspela reprogramirati kredite, nekatere jim je uspelo predčasno poplačati. Tako so z zelo skromnih možnosti zadolževanja prišli na potencial v višini 15 milijonov evrov.

Med pomembnejšimi zavezami, ki jih je Gajškova dala pred izvolitvijo, je bilo izboljšanje cestne infrastrukture. Letos jim je na občinski ravni uspelo uresničiti vse zastavljene projekte, tudi naslednje leto bo na voljo milijon evrov, je povedala. Pri državnih cestah pričakuje, da bo še letos objavljen razpis za tretjo etapo Slovenskogoriške ceste.

Trši oreh je vprašanje ptujske obvoznice in rekonstrukcije državne ceste skozi Spuhljo. Pri prvi se lokalnemu okolju z državo še ni uspelo dokončno uskladiti za optimalno traso, so pa župani šestih občin prav ta teden s skupno izjavo podprli varianto severno od jezera, ki bi bila delno vkopana pod zemljo.

Glede rekonstrukcije Ormoške ceste pa so se stvari po nasprotovanjih civilne iniciative in lokalnega prebivalstva upočasnile, saj je treba pripraviti novo projektno dokumentacijo. Namesto da bi danes že delali, so stvari po besedah županje preložili in izgubili vsaj leto ali dve.

“Morda mi kdaj očitajo, da sem prevelik pristaš kompromisov, a vedno menim, da se je bolje najti nekje na sredini, kot pa vztrajati vsak na svojem bregu brez učinka,” je v intervjuju izpostavila Nuška Gajšek, županja Mestne občine Ptuj.

Najstarejše slovensko mesto se je zagnano lotilo tudi kandidature za EPK 2025. Gajškova je prepričana, da Ptuj naravni kandidat za ta naziv, vendar težko pod sedanjimi finančnimi pogoji.

“Še vedno verjamem v vsebino, če pa bo glavno vlogo igral samo denar, potem se lahko v Sloveniji zmenimo, da imata možnosti za naziv samo dve mesti ali morda celo samo eno,” je dejala.

Na Ptuju še vedno iščejo tudi rešitev za bogato arheološko zbirko, ki je trenutno daleč od oči javnosti po različnih depojih. Prejšnje vodstvo ministrstva za kulturo je namesto gradnje novega objekta predlagalo obnovo žitnice, a je po menjavi vlade vse skupaj zamrlo, zato so ministrstvu poslali dopis, ali je zadeva še aktualna.

Na mestni občini so tudi velik zagovornik gradnje urgentnega centra, ki pa se še vedno ne premika. Informacije o tem, da bi se projekt umikal iz načrtov, Gajškova nima, se pa dogovarja za sestanek z ministrom za zdravje.

“Ta projekt smo dali na čisto vse sezname tistih, za katere bi lahko črpali evropski denar. V masi denarja, ki bo na voljo, bi se manjkajoči milijon evrov moral najti,” je prepričana županja.

Gajškova se za oblikovanje formalne koalicije v mestnem svetu ni odločila in je še vedno prepričana, da je bila to pravilna odločitev.

Nekateri politični tekmeci so sicer zadovoljni, da je v tem mandatu manj delitev na “naše” in “vaše”, a dodajajo, da prihaja čas, ko bo treba pokazati kaj več. Plahost in pomanjkanje smelosti za podporo velikim projektom pripisujejo neizkušenosti županje in njene ekipe.

Gajškova na to odgovarja, da so bili njeni največji kritiki že pred njo v mestni hiši. Nerada kaže na druge in sodi o stvareh, saj je prepričana, da je vsak župan pred njo delal po svojih najboljših močeh in z iskreno željo nekaj prispevati k razvoju mesta. “Vendar smo različni. Eni so razmišljali velikopotezno, a se to ni vedno pokazalo za učinkovito. Sama želim graditi po korakih,” pravi.