Marko Koprivc: Občine je potrebno razbremeniti obveze za financiranje zasebnih vrtcev, če je na razpolago dovolj mest v javnih vrtcih

Občine je potrebno razbremeniti obveze za financiranje zasebnih vrtcev, če je na razpolago dovolj mest v javnih vrtcih

Poslanec Socialnih demokratov in prvopodpisani pod novelo Zakona o vrtcih mag. Marko Koprivc je na današnji novinarski konferenci poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB predstavil razloge za vložitev sprememb zakona. Te se nanašajo na področje financiranja zasebnih vrtcev, po sedaj obstoječi ureditvi so namreč občine primorane financirati 85% programa zasebnih vrtcev ne glede na število razpoložljivih mest v javnih vrtcih. Po predlogu novele pa se financiranje zasebnih vrtcev v večji meri v odločanje prepušča prav občinam, ki se lahko odločijo, da zasebnih vrtcev ne financirajo, če je v javnih vrtcih dovolj prostih mest.

1. februar 2021

Koprivc je v pojasnilu za vložitev novele uvodoma izpostavil, da so Socialni demokrati glasen zagovornik kakovostnih javnih služb, po njegovih besedah se je pomen javnega še posebej izkazal prav v času pričujoče epidemije. Ob tem je izpostavil, da se Slovenija ponaša z odlično mrežo javnih vrtcev, “ne samo merljivo z ostalimi evropskimi in svetovnimi državami, Slovenija je v samem vrhu teh držav.”

Po njegovi oceni tako ni potrebe, da so občine dolžne financirati tudi zasebne vrtce, če je v javnih dovolj prostih mest. “K potrebnim spremembam že dlje časa pozivajo tudi občinske organizacije, da se lokalnim skupnostnim, glede na to, da so občine financerke in organizatorske vrtčevskega sistema, da primerno pristojnost za odločanje o financiranju zasebnih vrtcev,” je opomnil poslanec. Pri tem je posebej izpostavil Mestno občino Ljubljana, kjer je po besedah Koprivca ta problem najbolj pereč, kot je povedal, ima prestolnica veliko javnih vrtcev, “veliko pa tudi takšnih brez koncesije, ki jih je tudi potrebno financirati. “

“Na vsak način se borimo proti temu, da bi na plečih otrok, na račun javnih sredstev določeni posamezniki delali biznis,” je zaključil Koprivc, v pričakovanju, da bo večina podprla predlog novele in “odpravila to anomalijo, ki lahko znatno načne kakovostno javno mrežo vrtčevskega varstva v Sloveniji.”

DanašnjA novinarska konferenca poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB.

Predlagatelj novele so v obrazložitvi novele dodatno pojasnili, da zakon občino zavezuje za zagotavljanje zadostnega števila prostih mest v javnih vrtcih: “Hkrati pa jo po sedanji ureditvi zavezuje tudi k financiranju zasebnih vrtcev, ki imajo za svoje delovanje odločbo o vpisu v razvid izvajalcev javno-veljavnih programov in izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, kar jim omogoča pridobivanje sredstev iz občinskih proračunov.” Ob tem so pojasnili, da je financiranje neodvisno od kapacitet, s katerimi razpolagajo vrtci, ki izvajajo javno službo, to so javni vrtci in zasebni vrtci s koncesijo.

Podatki o številu vrtcev v Sloveniji sicer kažejo, da je v šolskem letu 2019/20 delovalo 108 javnih vrtcev, ki so samostojni javni zavodi in 203 javnih vrtcev, ki delujejo kot enote v sestavi osnovnih šol. Delovalo je tudi 98 zasebnih vrtcev, od katerih jih ima 15 koncesijo za opravljanje javne službe s strani občine. Ostalih 83 vrtcev je pridobivalo za svoje delovanje javna sredstva v višini 85 % sredstev na posameznega vključenega otroka, pri čemer je osnova enak obseg sredstev, kot če bi bil otrok vključen v javni vrtec.

Dostopni podatki kažejo tudi na to, da prihaja do umirjanja problema pomanjkanja prostih mest z izjemo posameznih okolij, kjer se s temi težavami še vedno soočajo. “V občinah še vedno potekajo investicije v izgradnjo novih vrtcev, kar bo prineslo še dodatne kapacitete. Ob tem pa bo nastopil položaj, ki bi ob nespremenjeni zakonodaji pomenil, da bi občina imela v javnem vrtcu dovolj prostih mest, hkrati pa bi financirala vključitev otroka v zasebni vrtec. Tako spremenjenim razmeram je potrebno prilagoditi zakonske rešitve tako, da se občine takšnim situacijam lahko ustrezno prilagodijo v skladu s svojimi pristojnostmi,” so bili jasni v zahtevi za sklic v SD, LMŠ, Levici in SAB. Stranke so ob tem opozorile, da se je število zasebnih vrtcev od obdobja uveljavitve Zakona o vrtcih v letu 1996 zelo povečalo, ko je trenutno v razvid vpisanih 98 zasebnih vrtcev, na drugi strani pa so koncesije za izvajanje programov za predšolske otroke občine podelile samo 15. vrtcem. Ob tem so izpostavili, da lahko zasebni vrtci izvajajo lastne programe za predšolske otroke, si pa morajo pridobiti mnenje Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje, lahko pa izvajajo tudi javno veljavni program.

Po oceni strank opozicije se tako sedanje stanje hkratnega razvoja javnega in zasebnega sektorja kaže na povečanju števila prostih kapacitet v javnih vrtcih, ki jih morajo kriti občine, “hkrati pa imajo občine tudi obveznost financiranja zasebnih vrtcev,” so izpostavili v noveli zakona. “Ker gre na ta način za dvojno porabo javnih sredstev za isti namen, je potrebno oblikovati ustrezno sistemsko rešitev, ki bo občini omogočila, da se v tem primeru sama odloči, ali bo zagotavljala tudi sredstva za vključene otroke v zasebnih vrtcih,” so poudarili v opozicijskih strankah, po prepričanju katerih bo predlagana rešitev temeljila na obveznosti občine, da zagotavlja primeren obseg javne službe, kar pomeni, da se bo lahko občina v primeru sprejema danih sprememb sama odločila ali je treba, v primeru prostih mest v vrtcih, ki izvajajo javno službo sredstva zagotavljati tudi zasebnemu vrtcu.