Fracking je škodljiva in umazana tehnologija, zato jo je potrebno popolnoma prepovedati
Poslanec Socialnih demokratov mag. Dejan Židan že dlje časa opozarja na škodljivost metode hidravličnega drobljenja oziroma fracinkga. Židan je poslance iz vrst koalicije tudi večkrat pozval k sprejemu rešitev, ki bi fracking v naši državi zavoljo dokazanih in izjemno škodljivih posledic okoljske in zdravstvene narave prepovedale, spomnimo, opozicija je s tem namenom že nekajkrat vložila novelo Zakona o rudarstvu, prav tako je poslanec Socialnih demokratov na pristojna ministra o nedopustnosti frackinga naslovil številna poslanska vprašanja in pobude.
25. februar 2020
V tokratnem vprašanju je ministra za infrastrukturo pozval k jasnim odgovorom glede prepovedi frackinga, ko mu je minister, kot je izpostavil Židan, na že zastavljeno poslansko vprašanje podal pomanjkljiv in nepopoln odziv.
»V odgovoru ne postavljate v ospredje načelo razumnega dvoma, prav tako se ne sklicujete na mnoge primere prepovedi hidravličnega lomljenja, ki temeljijo prav na tem načelu in na načelih varovanja okolja in zdravja prebivalcev ter živih bitij, ki se nahajajo na področju izkoriščanja fosilnih goriv z metodo hidravličnega lomljenja,« je bil v obrazložitvi kritičen poslanec. Slednji je ministra tudi opomnil, da bi bilo od ministrstva pričakovati spoštovanje Pariškega sporazuma ter zelene politike Evropske.
Židan je nadalje obrazložil, da je potreba po popolni prepovedi pridobivanja ogljikovodikov s tehnologijo hidravličnega lomljenja podtalja utemeljena na pravnem načelu razumnega dvoma, ki izhaja iz analiz dosedanjega pridobivanja ogljikovodikov po metodi, ki jo dopušča predlog sprememb Zakona o rudarjenju v členih, ki se nanašajo na lomljenje. Zato je bil kritičen do odgovora ministra Vrtovca, iz katerega je po besedah Židana moč razbrati, da se lahko manj obsežno lomljenje – manj kot 1.000 m3 na fazo lomljenja – pod določenimi pogoji dovoli.
»V odgovoru se površno sklicujete na prakso v nekaterih evropskih državah, pri čimer ne odgovori na bistvo vprašanja: kaj so merila za dovoljeno manj obsežno hidravlično lomljenje. Države, ki so omejile ali prepovedale hidravlično lomljenje, so to utemeljile na pravnem načelu previdnosti in razumnega dvoma, Pariškem okoljskem sporazumu (OZN, 2015) in zakonih o ratifikaciji tega sporazuma, nacionalni politiki zmanjševanja onesnaževanja okolja in ogrožanja temeljnih pravic prebivalcev, torej pravici do zdravega in varnega okolja in že znanih posledicah za okolje, habitate in zdravje prebivalcev,« je dodal Židan ter ministru podal preverljive podatke v zvezi s frackingom.
1.
V Evropi je hidravlično lomljenje prva prepovedala Francija leta 2011 z Zakonom 835 Francoske skupščine. Zakon poudarja, da je prepoved utemeljena z Listino o okolju (2005), ki v 5. členu prepoznava kot osnovno načelo »načelo previdnosti«. Listina o okolju je del francoskega ustavnega reda (nekako tako kot naše ustavno načelo o varovanja vode). Sočasno je Francija začrtala svojo politiko postopnega odmikanja od uporabe okolju škodljivih energentov in njihovo nadomeščanje v skladu s Podnebnim načrtom.
2.
Leta 2011 sta Združeno kraljestvo in skupščina Severne Irske uskladili skupno razmišljanje, da bo potreben moratorij tako na kopnem kot na obalnem področju, kajti »hidravlično lomljenje predstavlja okoljsko in družbeno tveganje in ni v skladu s prizadevanji za zmanjšanje toplogrednih plinov.« Ministrstvu za gospodarstvo je bilo naloženo, da podpira povečevanje pridobivanja energije iz obnovljivih virov.
3.
Leta 2012 je zvezna država Vermont prepovedal hidravlično lomljenje z Zakonom 152, s katerim je bilo prepovedano tudi zbiranje, hranjenje in obdelavo vode, ki nastane v tehnološkem procesu. Guverner Marylanda je hidravlično lomljenje z Zakonom 1325 prepovedal v letu 2017.
4.
Bolgarija je bila druga evropska država (2012), ki je prepovedal hidravlično lomljenje in sočasno prekinila koncesijsko pogodbo. V Bolgariji je sicer prepovedano vsakršno nekonvencionalno izkoriščanje ogljikovodikov.
5.
Istega leta je Danska razglasila moratorij na lomljenje in začela postopno nadomeščanje fosilnih goriv z obnovljivimi viri, ki so že leta 2017 dosegli 43,6% zagotavljanje potreb in to z vetrno energijo, cilj do leta 2020 pa je bil 50%.
6.
V kanadski provinci New Brunswick je bilo hidravlično lomljenje prepovedano z Uredbo 2015-28 (Inštitut za pravne informacije Kanade, 2015), provinca Quebec ga je prepovedala v primeru skrilavcev.
7.
Nizozemska je 2015 razglasila petletni moratorij, odločitev pa je bila utemeljena na študijah, ki jih je leta 2013 predstavil Kabinet nizozemske vlade z okoljskimi in družbenimi vplivi hidravličnega lomljenja. »Študija izkazuje veliko negotovost glede učinkov vrtanja v skrilavce globoko pod površjem.« Leta 2018 je Parlament razglasil postopno zapiranje polja pri Groningenu, enega največjih v Evropi, »ker posledice izkoriščanja niso več družbeno sprejemljive.« Istega leta je Državni svet naložil Ministrstvu za gospodarstvo in podnebje, da ponovno preuči odločitev glede nahajališč v Severnem Brabantu in Severnem polderju in sicer s spremembo Zakona o rudarstvu, ki naj daje prednost zaščiti okolja, sočasno pa se je celotna energetska politika obrnila v smeri opuščanja okolju škodljivih energentov.
8.
Leta 2015 sta Združeno kraljestvo in Narodna skupščina Walesa potrdili moratorij na lomljenje »dokler ne bo dokazano, da je varno tako v okoljskem smislu, kot s stališča varovanja javnega zdravja.« Vlada Walesa je 2018 izjavila, da ne bo podpirala in izdajala licenc / koncesij za hidravlično lomljenje, v kolikor so te v njeni pristojnosti. Minister za okolje, energijo in podeželje je izjavil »namesto iskanje novih možnosti za fosilna goriva, bomo raje investirali v obnovljive vire.«
9.
Nemčija je z nekaterimi izjemami prepovedala hidravlično lomljenje v letu 2016, in izvršuje svojo novo energetsko politiko (prepoved velja za komercialne namene). Ko bo zgrajen Severni tok, bo verjetno sledila popolna prepoved.
10.
Leta 2017 je Republika Irska prepovedala hidravlično lomljenje na kopnem, že leto poprej pa je sprejela sklep o odprodaji vseh naftnih zmogljivosti v petih letih.
11.
Leta 2019 je država Oregon prepovedala hidravlično lomljenje z zakonom 2623, ki v 4. členu posebej izpostavlja, da je prepoved potrebna «za takojšno zaščito javnega miru, zdravja in varnosti«.
12.
Leta 2019 je država Washington prepovedala hidravlično lomljenje z Odredbo 5145 in istega leta je guverner države Florida izdal izvršni ukaz 19-12 za zaščito vode in ukazal Oddelku za zaščito okolja, da sprejme vse možne ukrepe za odločno nasprotovanje hidravličnemu lomljenju na področju Floride.
13.
Leta 2017 je hidravlično lomljenje prepovedala tudi Škotska.
14.
Leta 2019 je Anglija v okviru svojih pristojnosti razglasila moratorij na lomljenje na podlagi poročila Naftnega in plinskega direktorata, ki je ugotovil »da trenutno ni mogoče z gotovostjo in natančno napovedovati možnosti in obsega potresa, povezanega s hidravličnim lomljenjem.«
15.
Papež Frančišek je 1. septembra 2019 ob Svetovnem dnevu molitve za skrb za Stvaritev sporočil »Zdaj je čas za opustitev naše odvisnosti od fosilnih goriv in hitrega ter premišljenega premika k čistim virom energije in h krožnemu gospodarstvu.« To bi morala biti zaveza vsem 1,3 milijarde katolikom po svetu.
Na podlagi navedenega je mag. Dejan Židan ministru za infrastrukturo ponovno zastavil naslednja vprašanja:
1. Kje so tisti strokovni argumenti, da ste ugotovili, da je potrebno prepovedati le obsežno hidravlično lomljenje (vsaj 1.000 m3 vbrizga vode na fazo lomljenja, oziroma najmanj 10.000 m3 vode v celotnem postopku lomljenja), manj obsežno (torej manj kot 1.000 m3 na fazo lomljenja) pa se pod določenimi pogoji lahko dovoli?
2. Zakaj ocenjujete, da je Slovenija manj okoljsko občutljiva ali ogrožena od drugih držav, ki fracking-a ne dovolijo?
Povej svetu!
Preberi še:
Meira Hot: Dostop do varstva otrok ne sme biti odvisen od datuma rojstva
Tašner Vatovec: Javni avtobusni promet mora ostati varna in dostojna javna storitev
