Glede na to, da je bil predlog sprememb zakonika Inštituta 8. marec z več kot 5000 podpisi državljank in državljanom praktično tik pred parlamentarnimi vrati, so se opozicijske stranke SD, LMŠ, Levice in SAB poenotile v takojšni nameri za pomoč Inštitutu, da se pripravljene in široko podpre spremembe v najkrajšem možnem času spravi v zakonodajno kolesje.

Omenjene stranke so tudi sicer tesno sodelovale z Inštitutom, tako v organizacijski podpori zbiranja podpisov, kot tudi vsebinskemu delu priprave sprememb Kazenskega zakonika, spomnimo, ideja modela SAMO JA POMENI JA je težo in širši javni diskurz dobila ravno pod okriljem ministrstva za pravosodje, ko je slednjega vodila Andreja Katič iz vrst Socialnih demokratov.

Ob današnji skupni izjavi poslank opozicijskih SD, LMŠ, Levice in SAB je poslanka Socialnih demokratov mag. Bojana Muršič uvodoma poudarila, da je tematika predlaganih sprememb »vse preveč pomembna in občutljiva, da bi si lahko kdorkoli dovolil boj za politični prestiž«.

»Prav je, da naredimo odločen korak naprej. Prav je, da sprejmemo prepotrebne spremembe. Prav je, da sprejmemo model SAMO JA POMENI JA, ki nas lahko postavi ob bok naprednejših držav, s tem pa izpolnimo tudi 36. člen Konvencije Sveta Evrope,« je poudarila Muršičeva. Med drugim je izpostavila delo bivše ministrice za pravosodje Katičeve, ko se je problematiko urejanja zastarelih določb Kazenskega zakonika po besedah poslanke urejalo v sodelovanju širšo civilno družbo, čemur je sledil model SAMO JA POMENI JA. »Včeraj pa je vlada pozno zvečer sprejela svoj predlog zakona, niti ne poznamo njegove vsebine, kaj šele, da bi bil ta usklajen ali bi se o njem opravila širša razprava, tudi s civilno družbo,« je Muršičeva kritično ocenila potezo vlade, ko je ta brez napovedi svoj predlog sprememb Kazenskega zakonika danes vložila v zakonodajno proceduro.

Poslanka je vlado tudi pozvala, naj se ta glede na njene pozive k sodelovanju med opozicijo in koalicijo obrne tudi proti civilni družbi, strokovni in zainteresirani javnosti, »predvsem pri sprejemu tako pomembnih in nujno potrebnih sprememb kot je sprememba Kazenskega zakonika,« je bila jasna v zaključku.

Socialni demokrati, na čelu s predsednico Tanjo Fajon in nekdanjo ministrico za pravosodje Andrejo Katič, so se sicer iniciativi Inštituta 8. marec za spremembe Kazenskega zakonika priključili v samem pričetku akcije zbiranja podpisov, prav tako se je Iniciativa oprla na delo pravosodnega ministrstva pod vodstvom Katičeve, ki je pripravilo vsebinski okvir modela SAMO JA POMENI JA.

Predlagatelji zakona, so skupaj z Inštitutom 8. marec v obrazložitvi predloga Kazenskega zakonika pri modela SAMO JA POMENI JA pojasnili, da model določa svobodno aktivno sodelovanje in/ali izrecno prostovoljno in svobodno podano soglasje (affirmative consent). »Lahko je dana z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje in željo sodelovanja v spolni aktivnosti. Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje. Privolitev v spolni odnos mora trajati skozi celoten spolni akt in glede vseh oblik njegove izvedbe,« so zapisali.

Hkrati s tem so tudi pojasnili, v čem se omenjeni model razlikuje od modela NE POMENI NE, ki je prav tako kot prvi, model JA POMENI JA po mnenju predlagateljev iz vrst SD, LMŠ, Levice in SAB korak naprej od dosedanje ureditve, pa vendar ima ta po njihovem prepričanju vrsto pomanjkljivosti. »Model veta zgolj delno rešuje probleme modela prisile: če bi se uveljavil, se ne bi več zahtevalo, da bi se morala žrtev storilcu fizično upirati, bi pa morala žrtev svoje nesoglasje navzven prepoznavno izraziti, reči ne. A to je premalo, saj model veta še vedno ohranja ključni pomanjkljivosti trenutnega sistema. Konceptualno vsi ljudje še vedno ves čas ostajamo pripravljeni na spolna dejanja, na voljo za poseg v našo intimo, vse do trenutka, ko rečemo ne. Na praktični ravni pa modela veta ne upošteva možnosti, da žrtev zaradi različnih razlogov pogosto ne more niti reči ne ali pa bi se z upiranjem še bolj izpostavila nevarnosti.«