Židan predlaga mednarodno strokovno konferenco o škodljivosti frackinga

Poslanec SD mag. Dejan Židan je danes pozval k organizaciji mednarodnega strokovnega posveta z udeležbo strokovnjakov iz Nemčije, Francije, Bolgarije, Nizozemske, Združenega kraljestva in Irske, da se skupaj z njimi razjasnijo razlogi za prepoved hidravličnega drobljenja (fracking) v mednarodni skupnosti. Židan po seriji poslanskih vprašanj ocenjuje, da se minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec izogiba vprašanju, zakaj ocenjuje, da je Slovenijo okoljsko manj občutljiva ali ogrožena od drugih držav, ki so fracking že prepovedale.

24. marec 2021

Mag. Dejan Židan je namreč doslej vložil štiri poslanska vprašanja ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu, iz odgovorov pa izhaja, da prihaja do različnih interpretacij o škodljivosti metode pridobivanja zemeljskega plina s pomočjo hidravličnega drobljenja, kot se izvaja v Prekmurju. Zato Židan ministra opozarja, da morajo biti osnova za resne odločitev verodostojne informacije. Ocenjuje, da je dvomov v stališča pristojna ministrstva zelo veliko, zato je zadnji čas, da se te razjasnijo: “Nasprotujem, da nad razpravo o dopustnosti oziroma nedopustnosti hidravličnega drobljenja v Sloveniji visi dvom zavajanj, manipulacij ali prikrivanja informacij.”

Židan in Vrtovec sta si izmenjala vrsto dopisov, kjer je Židan argumentiral svoje nasprotvanje uporabi te škodljive in umazane tehnologije v Sloveniji: “Nazadnje sem vam 25 .februarja 2021 poslal poslansko vprašanje, kjer sem navajal šest strani virov iz literature, zakaj in kje je fracking prepovedan. Pričakoval sem, da se boste do virov opredelili in jasno zapisali, na podlagi katerih dokumentov temeljijo vaše trditve, ki so drugačne od nam dostopnih informacij. Namesto tega pa v svojem dopisu 4. marca 2021 zapišete, da gre pri državah, ki jih navajamo kot primer prepovedi hidravličnega lomljenja, za očitno sprenevedanje?”

Židan je zato ministra za infrastrukturo spomnil, kako je s prepovedjo frackinga v drugih državah.

Mag. Dejan Židan

Nemčija

V Nemčiji je bila sprejeta vrsta pravnih in tehničnih vodil za zmanjšanje tveganj za onesnaženje podzemnih voda z drobljenjem. Bundestag je leta 2016 izglasoval paket zakonodaje glede drobljenja, ki vključuje izhodišča glede voda, okoljskih zakonov in rudarjenja. Drobljenje v peščenjaku, apnencu, laporju ali premogovih slojih (nekonvencionalni fracking) je tako v celoti prepovedano. Izjemoma sme biti takšno drobljenje dovoljeno v vsega štirih primerih, ki pa jih spremlja neodvisna strokovna komisija, kot so raziskave vpliva tovrstne tehnologije na okolje, še posebno na podtalje in hidrološke režime. Krajevno pristojne oblasti morajo dovoliti obseg tovrstnega drobljenja. Do sedaj takšna dovoljenja niso bila izdana. Vse dejavnosti lomljenja so prepovedane pod zavarovanimi naravnimi okolji, pomembnimi za pitno vodo, zdravilišča oziroma zajetja ali jezera s pitno vodo za prebivalstvo. Strogi zaščitni ukrepi delujejo na področju licenciranega lomljenja v čvrstih skrilavcih (konvencionalni fracking) in globokih vrtinah za geotermično energijo, kot so obvezno nadzorovanje vplivov na okolje, celosten nadzor in uporaba najnaprednejše tehnologije za odpadne vode. Trenutno v Nemčiji ni nobenega novega projekta, ki bi vključeval konvencionalni ali nekonvencionalni način lomljenja.

Francija

V Franciji je metoda lomljenja podzemnih plasti za pridobivanje ogljikovodikov prepovedana od leta 2011, kar je spremljala intenzivna polemika v zvezi z energetsko neodvisnostjo. Sklenjeno je bilo, da je dobrobit energetske neodvisnosti povezana z visoko stopnjo onesnaženja in ogrožanja pitne vode za prebivalce. Narodna skupščina je omenjenega leta izglasovala zakon, ki ga je Ustavno sodišče potrdilo dve leti kasneje. Danes je vseprisotno soglasje in nasprotovanje tovrstni tehnologiji in k popularizaciji takšnega stališča je pripomogel dokumentarec ‘Gasland’.

Bolgarija

Bolgarija je bila druga evropska država (2012), ki je prepovedala hidravlično lomljenje in sočasno prekinila koncesijsko pogodbo. V Bolgariji je sicer prepovedano vsakršno nekonvencionalno izkoriščanje ogljikovodikov.

Nizozemska

Nizozemska je leta 2015 razglasila petletni moratorij, odločitev pa je bila utemeljena na študijah, ki jih je leta 2013 predstavil kabinet nizozemske vlade z okoljskimi in družbenimi vplivi hidravličnega lomljenja: »Študija izkazuje veliko negotovost glede učinkov vrtanja v skrilavce globoko pod površjem«. Leta 2018 je parlament razglasil postopno zapiranje polja pri Groningenu, enega največjih v Evropi, »ker posledice izkoriščanja niso več družbeno sprejemljive«. Istega leta je ždržavni svet naročil Ministrstvu za gospodarstvo in podnebje, da ponovno odločitev glede nahajališč v Severnem Brabantu in Severnem Polderju in sicer s spremembo Zakona o rudarstvu, ki naj daje prednost zaščiti okolja, sočasno pa se je celotna energetska politika obrnila v smer opuščanja okolju škodljivih energentov.

Opozicija je doslej že trikrat vložila predlog novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedala fracking, a večina v Državnem zboru predloga doslej ni podprla. “Razmerje moči je bilo ves čas pol-pol, verjetno tudi zato, ker je vlada obljubljala svoj predlog. Žal predlog, ki je bil v javni obravnavi, frackinga ne prepoveduje, ampak ga pod določenimi pogoji dopušča,” ocenjuje Židan.

Kot je znano, je Ministrstvo za infrastrukturo v svojem predlogu z razlikovanjem med obsežnimi in neobsežnim hidravličnim lomljenjem predvidilo dopustnost frackinga pod določenimi pogoji. Okoljevarstveniki so do predlagane rešitve kritični, saj po njihovem prepričanju pušča odprta vrata za hidravlično lomljenje v Petišovcih, medtem ko naj bi bila edina prava pot popolna prepoved frackinga na celotnem ozemlju Slovenije.