Kot je uvodoma v obrazložitvi poslanske pobude poudaril Koprivc, je Načrt za okrevanje in odpornost ključni dokument, ki bo podlaga za črpanje skoraj 5,2 milijarde evrov (od tega 1,6 milijarde nepovratnih in 3,6 milijarde povratnih sredstev) do leta 2026. »Skupaj s sredstvi iz aktualnega in prihodnjega večletnega finančnega okvira 2020-2027 gre za ključna (in glede na zaostreno javnofinančno situacijo skoraj edina) razvojna sredstva naše države, zato je ob velikem deležu stalnih stroškov državnega proračuna in povsem nerazvojno naravnanih PKP zakonov pomembno, kako bomo ta denar uporabili,« je bil jasen.

Koprivc je ob tem izpostavil, da so na omenjeno problematiko javnost pred dnevi opozorili tudi predstavniki Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije (KOsRIS), ki združuje vse ključne raziskovalne inštitute v Sloveniji. Direktor Kemijskega inštituta in predsednik (KOsRIS) je tako prepričan, da bi morala biti znotraj Načrta za okrevanje in odpornost med strateškimi cilj tudi znanost, ob čemer je še posebej izpostavil, da vsaj sedem raziskovalnih inštitutov »potrebuje vlaganja v nove prostore, znanstvenoraziskovalna dejavnost se krepi v Sloveniji, a nimamo kam dati raziskovalcev. Stavbe, v katerih delamo, so potresno nevarne, energetsko neučinkovite in ne moremo jih predelati za moderne eksperimentalne pristope, ne gre«.

Kot so zapisali v KOsRIS: »V Sloveniji si ne moremo privoščiti, da ne bi bili sposobni zaznati in razumeti kompleksnosti težav, ki jih predstavlja sodobna družba, tehnološki napredek in morebitne zdravstvene krize. Niti za trenutek si ne moremo dovoliti, da ne bi bili tudi sami sposobni narediti najnujnejše za osnovno delovanje družbenih in logističnih sistemov. Za to potrebujemo raziskovalne in raziskovalce vseh raziskovalnih področjih – od tehnike in naravoslovja do humanistike in družboslovja. Naredimo ta ključni korak k družbi znanja in podprimo slovensko znanost in visoko šolstvo.«

Koprivc je prepričan, da sta znanost in raziskovanje temeljna kamna razvoja Slovenije. »Vlaganja v raziskave in razvoj ima neposredne in merljive učinke na gospodarsko rast, rast produktivnosti in dodane vrednost, prispeva k višanju kakovosti delovnih mest in ima izrazite učinke na vsa področja družbene dejavnosti,« je zaključil poslanec ter ministrico pozval, da prisluhni predlogom in idejam KOsRIS ter njihove predloge vključi v pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost.