Politično kariero predsednika vlade so po besedah Koprivca močno zaznamovala prizadevanja po takšnem in drugačnem obvladovanju medijev. Pri tem je izpostavil zahteve za “uravnoteženje” javne RTV kot stalnico političnih prizadevanj stranke SDS, kot tudi napade na Slovensko tiskovno agencijo. »V svojem prvem mandatu kot predsednik vlade ste bili pripravljeni na velikodušno kupčijo z javnimi sredstvi in podjetji, da bi pridobili lastniški vpliv v časopisni hiši Delo. Zaradi te kupčije je Slovenija izgubila Mercator, ogrozila Pivovarno Laško in sprožila škodljive procese druge privatizacije, vse zato, da bi se spremenila uredniška politika tega takrat osrednjega slovenskega časnika. Vsaj v tem ste bili (delno) tudi “uspešni”: zaradi nasilne spremembe uredniške politike in zastraševanja novinarjev se je naklada dramatično znižala. Škoda, ki so jo tedaj prizadeli Delu, je nepopravljiva tudi kadrovsko; še danes hiša Delo občuti tedanji prisilni beg uglednih novinarskih imen, ki zdaj uspešno delajo v drugih medijih. Povsem pravilna je trditev, da ste za vpliv na medijsko poročanje pripravljeni storiti marsikaj, ne glede na posledice,« je zapisal poslanec.

Koprivc je nadalje izpostavil pokroviteljski, zaničljiv, posmehljiv in ustrahovalen odnos predsednika vlade in njegovih somišljenikov do posameznikov in organizacij, ki izrazijo kakršno koli nestrinjanje. »To so občutili že mnogi, v zadnjem času tudi tuji novinarji uglednih medijskih hiš. Kadar ste prisiljeni ta svoj odnos pojasnjevati, ga najpogosteje argumentirate s preusmerjanjem pozornosti na druge krivice in “krivice” ter novimi poskusi ustrahovanja. V času, odkar znova vodite vlado, se je tako ravnanje razširilo tudi na druge vladne funkcionarje, ki v medijih, družbenih omrežjih (in še kje) s kritiki komunicirajo v žaljivem, pokroviteljskem in grozečem tonu,« je bil jasen.

Pri tem je Koprivc spomnil na tvit državnega sekretarja zadolženega za nacionalno varnost, Žana Mahniča, ki je pretekli teden poniževal novinarja Dela, Petra Žerjaviča ter ga skušal ustrahovati z namigovanjem na spremljanje njegovega gibanja in vplivanjem na javna naročila solastnika medijske hiše, v kateri je zaposlen. »Javne grožnje v stilu “vem-kje-živiš” so resna stvar tudi med običajnimi državljani! Oblastniške grožnje novinarju z javnim navajanjem podatkov o lokaciji in času njegovega gibanja pa vzbujajo sume resnih zlorabah pooblastil. Tudi posredna namigovanja in “šale” dobijo, kadar so izrečene s pozicije oblasti, drugačen in grozeč prizvok, ki ne pritiče demokratični družbi. Kadar jih – na zgoraj opisano podlago – zapiše državni sekretar za nacionalno varnost, nas mora resno skrbeti! Državi grozi konec novinarske neodvisnosti in verodostojnosti. Slovenija brez svobodnih medijev pada v nesvobodo, ustrahovanost, revščino, zaostalost. Zato vas prosim, da se spomnite tudi tistega dela svojega življenja, ko ste bili sami kritični novinar: ste se borili za državo, ki z novinarji ravna tako, kot danes delujete vi in vaši najtesnejši sodelavci?« je dodal.

»Oba veva, da močno verjamete v hierarhično organiziranost, lojalnost in red; da ste privrženi ideji “močnega vodje”, ki z najvišje pozicije zahteva (straho)spoštovanje in ubogljivost. O takem načinu vodenja se ne bova nikoli strinjala, vendar mi dovolite nekaj vprašanj v vaš razmislek: ali tak miselni ustroj ne vsebuje tudi potrebe, da se podrejeni zgledujejo po svojem voditelju? Ali ni – če voditelj zaničljivo in ustrahovalno komunicira z ljudmi – pričakovati več takega vedenja tudi od njegovih podrejenih ter posledično med ljudmi? In – če naj se po vodji zgledujemo – ali ne bi tudi kritična javnost pokazala več razumevanja in spoštovanja, če bi ga bila “z vrha” kdaj deležna še sama?«