Slovenija s takšno politiko ne krepi svoje odpornosti, ampak bistveno povečuje svojo ranljivost
Slovenija drvi v javnofinančno katastrofo. Vlada načrtno zmanjšuje javnofinančne prihodke z odpustki najbogatejšim, medtem ko v razvojne načrte ne vključuje vseh razpoložljivih razvojnih virov. Slovenija s takšno politiko ne povečuje svoje odpornosti, ampak bistveno povečuje svojo ranljivost. Vlada drvi v prepad, ki ga bodo spet najbolj plačali upokojenci, javne storitve in predvsem mladi. To je strnjena ocena Socialnih demokratov ob davčni reformi, doslej sprejetih vladnih posegov v javnofinančne prihodke in zadnjih informacijah o pripravi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki sta jo na novinarski konferenci predstavila predsednik strokovnega sveta za finance, razvoj in kohezijsko politiko mag. Milan M. Cvikl in poslanec SD dr. Franjo Trček.
22. april 2021
“Z zadnjimi predlogi davčnih odpustkov in s slabo pripravljenim nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost Slovenija na javnofinančnem področju drvi v katastrofo. Vlada za razliko od vseh drugih držav daje davčne odpustke, skupaj jih ocenjujemo za približno 550 milijonov evrov, kar bo ob siceršnjem problemu nizke gospodarske rasti pomenilo, da se bo javni dolg povečal. Slovenija se bo zaletela v zid javnofinančnega dolga,” ocenjuje ekonomist mag. Milan M. Cvikl, predsednik strokovnega sveta SD za finance, razvoj in kohezijsko politiko. “Na drugi strani pa vlada ne izkorišča priložnosti, ki jih daje na evropski ravni spremenjena politika za drugačni razvoj preboj, za kar EU namenja denar državam, Sloveniji 5,2 milijarde. Zakaj to trdim? Ker iz najnovnejših podatkov v programu stabilnosti izhaja, da vlada iz razpoložljivih 3,6 milijard povratnih sredstev ne izkorišča kar 2,5 milijard evrov,” je kritičen Cvikl.
Dr. Franc Trček, ki je bil predlatelj izredne seje Državnega zbora o pripravi Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, je pripravo tega ključnega razvojnega dokumenta primerjal z zloglasnim ‘non-paperjem’: “Tisti non-paper obstaja. Ne glede na to, kdo ga je napisal ali razpošiljal, dokument obstaja in o njem lahko razpravljamo. Za ključni del dokumentov nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost pa uradno ne vemo, kaj se dogaja, in zato o njih ne moremo razpravljati. Če se spomnite, najprej so se hvalili, kako je Janez Janša ztrihtal 5 milijard, zdaj pa bi se dobršnemu delu teh milijard odpovedali. Verjetno tudi zato, ker je tam dosti več nadzora in se ne da po domače, kot se v slovenski politiki rado dogaja.”
To je kritično, saj Slovenijo le še nekaj dni loči od roka, ko mora nacionalni načrt kot okvir porabe razpoložljivih evropskih sredstev in programa Next Generation EU poslati Evropski komisiji. “Samo slovenska vlada dokument deset dni pred rokom skriva. Glede na to, kar vemo, lahko pričakujemo slabo oceno vladnih načrtov. Podjetja potrebujejo velik obseg povratnih sredstev v kombinaciji z nepovratnimi sredstvi. Ker vlada 10 mesecev ni imela razprave o tovrstnih projektih, ki v gospodarstvu obstajajo, se sedaj zamuja čas, saj nas čakajo popravki slabo pripravljenega načrta, šele nato pa postopki objave razpisov. To je odgovornost vlade, ki je nacionalni načrt za okrevanje in odpornost pripravljala tako, kot se loteva ostalih izzivov: ekstremno slabo,” dodaja Cvikl.
Mag. Milan M. Cvikl
Dr. Franc Trček
Zato je spomnil na pripravljen Alternativni Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, “kot smo ga predstavili v opoziicji, kjer smo 1,6 milijard evrov nepovratnih sredstev multiplicirali v 15 milijard evrov obseg projektov, od tega 10 milijard za okoljski preboj in skoraj 2 milijarde za digitalizacijo in razvojni preboj.” Opozicijski predlog bistveno večji obseg sredstev namenja tudi za javno zdravstvo (šestkrat več kot vladni načrt) in za socialno varnost, saj je eden od ciljev evropskih vlaganj prav v povečanju odpornosti družbe na šoke, kakršen je zastoj zaradi epidemije, novih finančnih kriz in podobnih pretresov z mrežnim vplivom na celotno gospodarstvo.
“Socialni demorkati smo pripravljeni sodelovati v razvojnem preboju Slovenije. Imamo načrte, ki pa so drugačni od vladnih in preprečujejo zalet v zid javnofinančnega dolga. Prvi korak pa je, da zavrnemo vse predloge davčnih odpustkov. Gre za ponavljanje stare politike, namesto tega pa se potrebno usmeriti v razvojni preboj. Mi vemo, da gospodarstvo potrebuje tako nepovratna kot dolgoročno povratna sredstva za projekte, ki so ustrezni, so digitalni in zagotavljajo okoljski preboj. Zato bi pričakovali, da vlada pripravi maksimalno velik obseg projektov,” še ocenjuje Milan M. Cvikl.
Dr. Franc Trček k temu dodaja: “Nimam več iluzij, da je ta vlada sposobna misliti neko vizijo bodočega razvoja Slovenije kot odprte družbe. Čakajo nas naporna leta po tej vladi. Proračunske škarje bodo vedno širše. Že tako razvojno zaostajajoče gospodarstvo ne bo delovalo optimalno. Iz vladnih dokumentov se že da razbrati načrte za zniževanje pokojnin in plač v javnem sektorju, največjo ceno pa bodo plačali mladi, ki bodo tudi odplačevali 60-letno obveznico.”
Kako konkretno vlada zmanjšuje javnofinančne prihodke in kaj vse to pomeni?
Državni proračun bo vsako leto prejel 28 milijonov evrov manj zaradi spremenjenega davka na motorna vozila, od katerega bodo imeli korist predvsem kupci avtomobilov višjega cenovnega razreda in avtomobilski trgovci, ki verjetno hkrati uspešno dvigujejo marže.
Spremembe delovnopravne zakonodaje v PKP7, ki omogočajo »prisilno upokojevanje«, bi lahko prinesle vsakoletni javnofinačni izpad okoli vsaj za 35 milijonov letno (Fiskalni svet) ali celo za 110 milijonov (ocena direktorja ZPIZ) letno. Izvrševanje teh sprememb je zaenkrat zadržalo Ustavno sodišče.
Deregulacija cen naftnih derivatov onemogoča, da bi preprečili nadaljnjo znižanje prihodkov z naslova trošarin. Potem, ko so v letu 2020 padle na 798 miiljonov evrov iz 1009 milijonov evrov v letu prej, imamo v prvih dveh mesecih za skoraj 35 milijonov evrov manj prihodkov iz naslova trošarin od energentov in električne energije. Kljub temu, da se je cena energentov iz 1 evra že dvignila na 1,20 evra za liter, pa bomo lahko imeli na letni ravni dodatnih izpad celo do 200 milijonov izpada proračunskih prihodkov.
Že s prvim Zakonom o debirokratizaciji se s predlagano »socialno kapico« za prispevke za zdravstveno in pokojninsko blagajno predvideva bruto izpad prihodkov v višini preko 130 milijonov evrov, od tega v pokojninsko blagajno do 100 milijonov letnega izpada prihodkov. Zaradi nekaj višje dohodnine pri veljavnih razredih bo neto učinek izpada javnofinančnih prihodkov okoli 90 milijonov evrov, pri tem pa bo spet imela korist zgolj peščica tistih z najvišjimi prihodki.
Na teh skoraj 300 milijonov evrov že navrtanih javnofinančnih prihodkov je tukaj še zadnji predlog znižanja davkov s strani finančnega ministra Širclja, ki predlaga spremembe, s katerim bi se proračunski prihodki dodatno zmanjšali za skupaj 248 milijonov.
Video
Povej svetu!
Preberi še:
Sprejeta nova sodniška zakonodaja
Ministrica Fajon: EU in Indopacifik sta skupaj močnejša
