Židan je v poslanskem vprašanju sicer spomnil, da so se prve težave glede odstranjevanja komunalnega blata iz čistilnih naprav (BČN) v Sloveniji pričele že v letu 2019, ko se je zaprla meja za izvoz komunalnega blata na Madžarsko, slednja namreč ne sprejema več novih notifikacij za uvoz blata iz čistilnih naprav.

»Po dostopnih podatkih v Sloveniji sežgemo do pet tisoč ton blata iz čistilnih naprav v Celju, nekaj ga predelajo v Puconcih v Prekmurju v kompozit in ga odlagajo na svoje odlagališče,« je zapisal Židan, ob tem pa opozoril na dva, v letu 2016 sprejeta programa (Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije). Kot je nadalje zapisal poslanec, so v programih »predvidene tudi tehnike obdelave blata iz komunalnih in skupnih čistilnih naprav. Konvencionalni načini ravnanja z blatom iz čistilnih naprav so v zatonu, saj ne sledijo smernicam integriranega ravnanja z odpadki v kontekstu krožnega gospodarstva, zaradi česar se ob njihovi uporabi pogosto pojavljajo tako ekološki, kot tudi socialni problemi.«

Po besedah Židana tako načela integriranega ravnanja z odpadki pogojujejo tudi naprednejše (nekonvencionalne) načine ravnanja z blatom, »strategije za ravnanja z blati iz komunalnih čistilnih naprav (KČN) pa sprejet Program ne vključuje,« je zaključil.

V sled navedene problematike je mag. Dejan Židan na ministra za okolje in prostor naslovil naslednja vprašanja:

• Podatki glede izrabe/predelave/odstranjevanja blata iz KČN v Sloveniji in glede na izdane notifikacije za ravnanje z BČN v tujini. Prosim podatke za leta 2018, 2019, 2020 in začasne za leto 2021.
• Ali ima Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) dolgoročno strategijo ravnanja s komunalnim blatom? MOP je v letu 2016 sicer sprejel Program ravnanja z odpadki in Program preprečevanja odpadkov Republike Slovenije, kjer pa ni določen način ravnanja s komunalnimi odpadki na način, da bi Slovenija lahko zagotovila samozadostnost na tem področju.
• Kako namerava MOP rešiti akutni problem blata iz KČN kratkoročno in kako ga namerava rešiti dolgoročno?

Židan je ob podanih vprašanjih opozoril tudi na Uredbo o odpadkih iz septembra 2020, ki po njegovem prepričanju odpira vrata postavitvi tehnologije proizvodnje kompozitov. Ti po besedah poslanca ne morejo izpolniti zahtev REACH zakonodaje in tudi ne Zakona o proizvodih.

Zato je poslanec Židan na pristojnega ministra naslovil še sklop vprašanj, povezanih z Uredbo:

• Ali je ta Uredba notificirana pri EU?
• Zakaj MOP omogoča postavitev tehnologij, ki niso rešitev, temveč problem le prenašajo po verigi vrednosti naprej?
• Kdo je pripravljavec Uredbe, ali so jo pripravile strokovne službe s področja odpadkov na MOP? Ali je pri pripravi Uredbe bil vključen Urad za kemikalije? Če da, v kakšni obliki in obsegu?
• Zakaj so zatajile inšpekcijske službe pri nadzoru ravnanja z BČN?
• Kako država zagotavlja nadzor nad ravnanjem z BČN in navzkrižno skladnost proizvedenega blata na KČN, predanega in dejansko obdelanega in/ali izvoženega? Prosimo za podatke za zadnja tri leta po posameznem letu o:
  – količini proizvedenega BČN, ki se poroča na ARSO (portal IS odpadki),
  – količini obdelanega BČN (koliko, kdo),
  – načinu obdelave blat (kako, koliko, kdo),
  – količini izvoženega blata (kdo, kam, kakšna je končna obdelava).