Takoj na začetku razjasnimo dejstvo, da so resno ogroženi ambiciozni cilji Evrope in posledično tudi Slovenije za 55 % zmanjšanje emisij do leta 2030 in ogljična nevtralnost do leta 2050. Te cilje ogroža sama pandemija, pa tudi sprememba mednarodnih okoliščin. Celo nemški minister za gospodarstvo Robert Habeck iz vrst Zelenih, ki so bili vedno vneti nasprotniki jedrske energije in premogovnih elektrarn, pravi, da bo njegovo ministrstvo preučilo vprašanje, ali lahko Nemčija zaustavi zapiranje preostalih jedrskih elektrarn (časnik Delo, 03. 03. 2022), pred tem pa še izjavil, da dopušča možnost obratovanja premogovnih elektrarn dlje, kot je predvideno (časnik Finance, 03. 03. 2022). Slovenija mora in ima vso potrebno znanje, da odloči in določi svojo energetsko prihodnost, tako kot se je odločila za samostojno pot leta 1991!
V zadnjih dveh letih sta svet kot tudi energetiko in s tem povezano oskrbo družbe z energijo zaznamovala dva dogodka. 13. marca 2020 je bila razglašena pandemija SARS COVID-19, ki se sedaj umirja. 24. februarja 2022 pa se je začela vojna v Ukrajini. Omenjena dogodka imata izrazit pomen za razumevanje posledic dogajanja – predvsem z draženjem plina, premoga in naftnih derivatov. Posledično sta se kot najpomembnejši podražili toplota za ogrevanje in električna energija. Če dogajanje umestimo v časovni okvir z mnogimi poenostavitvami, se je v začetku pandemije marca 2020 popolnoma ustavil storitveni sektor po celem svetu ter hkrati sesule svetovne dobavne verige, otežena je bila dobava polprevodnih elementov (avtomobilska industrija, elektronika…), kar čutimo implicitno še danes v vseh porah gospodarstva in civilne družbe. Grobo ocenjeno je konec leta 2020 po prvih krčih ter padcu svetovno gospodarstvo začelo strmo okrevati, znižale so se obrestne mere, na voljo je bilo veliko denarja, ki se je pocenil. Zaradi skokovitega zagona gospodarstva konec leta 2020 in seveda zakonitosti prostega trga, kateri deluje po principu povpraševanja in ponudbe, so začele strmo naraščati cene energentov in energije, vzporedno z opisanimi dogodki pa so se začele nad vsemi pričakovanji višati cene emisijskih kuponov CO2, vse skupaj pa je privedlo do vrtoglavih cen električne energije danes.
V nadaljevanju je začetek vojne v Ukrajini dodatno pospešil draženje nafte in bencina. Negotova je usoda dobave ruskega plina. Dobava utekočinjenega zemeljskega plina iz Amerike je pod velikim vprašajem. Slovenija nima skladišč zemeljskega plina. Velik del gospodinjstev v Sloveniji se ogreva na plin, prav tako je od dobave in cen plina odvisen del slovenske industrije. V bodoče je vprašljiva tudi zadostna kapaciteta skladišč naftnih derivatov in smiselna analiza povečanja skladišč za potrebe strateških rezerv v Sloveniji. V luči obeh dogodkov se je izkazalo, da je Evropa ranljiva zaradi več kot 90 % uvozne odvisnosti od energentov, deregulirani trgi z energenti in električno energijo pa v ekstremnih razmerah delujejo neusmiljeno v prid kapitalu in ne ljudem. Slovenija mora v novem mandatu vlade Republike Slovenije poskrbeti, da ohrani 75 % delež proizvodnje električne energije do leta 2050 in optimalno izkoristi obnovljive vire energije, torej sončno energijo, odpadno lesno biomaso in geotermalno energijo skupaj z daljinskimi sistemi za ogrevanje 4. in 5. generacije, hkrati pa izkoristi možnost inovacijskega potenciala na omenjenem področju in se globalno pozicionira kot izvoznica tovrstnih rešitev.
Slovenija mora takoj poskrbeti za stabilizacijo cen energentov in električne energije, po potrebi tudi z nujnimi spremembami v rebalansu proračuna. V kolikor se trg ne bo stabiliziral, bodo potrebni interventni in začasni ukrepi, kot so začasna regulacija trga električne energije v Sloveniji, zamrznitev DDV iz naslova prodaje energentov, močno zmanjšanje trošarin nanje in urgentna zagotovitev potrebnih rezerv z gorivi in plinom za potrebe gospodarstva in prebivalstva ter naslednje ogrevalne sezone. Izdelana mora biti metrika identificiranih ranljivih skupin prebivalstva in gospodarstva, da bodo ukrepi ciljno dosegli optimalni učinek pomoči.
Osnovno stališče stranke SD glede strateške diverzifikacije energentov je takojšnje sprejetje akcijskega dokumenta Energetski koncept Slovenije, ki bo imel izvršilno moč. V tem dokumentu se mora Slovenija s pomočjo stroke in konsenzom zainteresirane javnosti, če bo potrebno tudi z referendumom, v najkrajšem možnem času izjasniti, katere lastne energetske vire bo Slovenija uporabila za zagotavljanje svoje energetske preskrbe in odpornosti.
Zagotoviti finančna sredstva za pospešeno vlaganje v obnovljive vire energije (sonce, veter, voda, geotermalna energija in odpadna lesna biomasa) in energetska omrežja v luči medsektorskega povezovanja elektroenergetike, elektrifikacije transporta, zelenih plinov in sektorja ogrevanja ter hlajenja.
V prvih 100 dneh nove vlade
Preučitev in sinhronizacija vseh sprejetih energetskih zakonov iz energetskega zakona EZ-1. Nato dosledno izvajanje zakonov in novelacija po potrebi skladno z EU direktivami.
Priprava interventnega zakona za blaženje posledic višanja cen energentov in energije.
Analiza uvedbe energetske kapice v Sloveniji ter ostalih ukrepov za blaženje rasti cene energentov ob predhodnih izračunih finančnega vpliva ukrepov na končnega odjemalca.
Sprejetje zakona o prestrukturiranju premogovnih regij.
Sprejetje zakona o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje.
Spisati interventni zakon za vlaganja v razvoj električnih omrežij za doseganje ciljev OVE.
Sprejetje Energetskega Koncepta Slovenije.
Določiti med resorno ekipo (državna energetska podjetja, MzI, MOP, MGRT, SVRK, lokalne razvojne agencije in komunalna podjetja, ki upravljajo energetsko infrastrukturo, etc…) za koordinacijo in izvedbo inovativnih projektov in prestrukturiranja v energetiki povezano s povečanjem blaginje v državi in zmanjšanjem uvozne energetske odvisnosti.
Ureditev organiziranosti distribucijskega sistema električne energije v Sloveniji skladno z zakonom o oskrbi z električno energijo (ZOEE) in ugotovitvami računskega sodišča.
V mandatu 2022 - 2026
V mandatu 2022-2026:
Posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Slovenije in med resorna uskladitev prioritet z akcijskimi načrti in časovnicami.
Posodobitev dolgoročne podnebne strategije Slovenije do 2050 in med resorna uskladitev prioritet z akcijskimi načrti in časovnicami.
Razviti sheme za spodbujanje inovacij v elektro energetiki v povezavi z ostalimi sektorji (ogrevanje, transport in plini/zeleni plini) za povečanje gospodarske rasti in ustvarjanja novih delovnih mest.
Vlaganja v električna omrežja in ustvarjanje novih delovnih mest.
Delujoči prvi projekti inovacij na področju pametnih omrežij, medsektorsko povezanih sistemov ogrevanja, plina, transporta in ogrevanja.
Organizirano delovanje vseh petih elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji za zmožnost priključevanja maksimalnega števila sončnih elektrarn, električnih polnilnic in toplotnih črpalk.
Razviti trajnostne sheme za spodbujanje elektromobilnosti. (trenutne iz ekosklada ne delujejo oz. niso zadostne).
Razviti trajnostne sheme za spodbujanje investicij v sončne elektrarne (in sezonske hranilnike energije tudi toplote).
Revizija strategije o izstopu iz premoga in aktualizacija na podlagi ocen sprejetih odločitev/scenarijev na makroekonomske in energetske učinke.
Preučitev konsolidacija slovenske energetike (proizvodnja in distribucija energije) s ciljem optimizacij, maksimizacije sinergijskih učinkov in povečanja investicijskega potenciala za prihodnje izzive na področju energetike.
V mandatu 2026 - 2030
Realiziran NEPN skladno z energetskim konceptom Slovenije. Doseženi cilji zmanjšanja toplogrednih plinov za -55%.
Trajnostna oskrba Slovenije iz lastnih obnovljivih virov toplote: Solarna energija, Geotermalna energija, odpadna lesna biomasa. Ustvarjena mnoga delovna mesta z visoko dodano vrednostjo ter ovrednoteni pozitivni makro ekonomski učinki na BDP Slovenije.
Slovenija je na področju uporabe plina v celoti vezana na tuje dobavne vire. Ne razpolaga z lastnimi skladišči in nima vidne lastne proizvodnje. Vizija na področju plina je usmerjena v postopno primešavanje zelenega vodika in obnovljivih plinov. Delež naj bi do leta 2030 dosegel okvirno 10%.
Dolgoročno je vizija Slovenije proizvodnja obnovljivih plinov, kot je to zeleni vodik in biometan ter sintetični metan. Lastna proizvodnja bi po različnih projekcijah lahko do leta 2050 predstavljala več kot polovico lastne rabe plina. Z globalnim prehodom na obnovljive pline v celotni Evropi pa je pričakovati, da bo takšen plin na razpolago tudi iz čezmejnih prenosov. Na dolgi rok je torej na področju plina predviden prehod v celoti na OVE pline in lastno ter evropsko proizvodnjo.
Slovenija po dosedanjih izsledkih in študijah nima ustrezne strukture globinskih slojev za gradnjo podzemnih skladišč plina. To je bil tudi razlog, da so se namere za izgradnjo plinskega skladišča v Sloveniji ustavila že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Ima pa Slovenija dostop do morja in s tem možnost pridobitve novega vira z vzpostavitvijo terminal utekočinjenega zemeljskega plina (UZP). Velikost takšnega terminala bi morala biti prilagojena velikosti potreb slovenskega trga plina, torej bi morala biti to manjši terminal, ki bi omogočal pretovor brez velikih gradbenih posegov v okolje in s tem tudi brez vidnih vplivov na okolje. Današnje tehnologije plavajočih terminalov to že omogočajo in so primerne rešitve tudi za naš prostor. Potreben predpogoj je seveda tudi sprejemljivost takšnega objekta v lokalnem okolju.
Socialni demokrati smo odprti tudi za to, da se to vprašanje solidarno rešuje na ravni Evropske unije, torej da se zagotovi trajna pravica držav brez terminalov za oskrbo z energenti preko terminalov drugih držav članic.
Na pospešena vlaganja v proizvodnjo zelenih plinov in spremljajočo infrastrukturo Evropska komisija opozarja že nekaj let. Nenazadnje je na veliko potrebo in pomembnost slednjega na nivoju Slovenije opozoril že NEPN in Resolucija o podnebni strategiji Republike Slovenije. Ugotovimo lahko, da so ključna podjetja v Sloveniji potrebo po tem že prepoznala in imajo pripravljene projekte. Njihova ključna težava je v tem, da imajo ti projekti slabo ekonomiko, gre namreč za razvijajočo se in novo tehnologijo in bi nujno potrebovali sofinanciranje, da bi investitorji tudi dejansko pristopili k njihovi realizaciji. Primeri iz Evrope kažejo na velik posluh drugih zahodnih držav članic pri sofinanciranju takih projektov in upamo, da se bo to zgodilo tudi v Sloveniji. Zaenkrat in žal nam še ni uspel noben demonstracijski ali pilotni projekt, kljub dobrim in realnim projektnim predlogom.
Za izvedbo naložb v nove proizvodne zmogljivosti bo treba zastaviti realen in obsežen program investicij skupaj z ministrstvom za finance in ministrstvom za gospodarstvo in razvoj, ki mora vključevati tako proračunske vire kot druge razvojne vire, kot sta sklad za okrevanje in odpornost in sklad za pravični prehod.
Nekateri ukrepi:
Vlaganje v obnovljive vire energije: voda, sonce, veter, geotermalna energija in odpadna lesna biomasa skupaj z vzpostavitvijo lesno pridelovalne industrije v Sloveniji.
Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti javnih in zasebnih zgradb z obvezno izgraadnjo energetsko pasivnih in energijsko samooskrbnih novogradenj ter energetsko sanacijo obstoječih objektov, za katere je potrebno spodbuditi namestitev tehnologij za pridobivanje obnovljive električne energije in toplote za ogrevanje.
Izgradnja črpalnih hidroelektrarn kot hranilnikov energije za stabilno delovanje elektroenergetskega sistema ob vedno večji penetraciji nestabilnih virov kot so sončne elektrarne, vetrne elektrarne.
Transformacija mest, vasi in naselij v pametne skupnosti.
Izgradnja pametnih mest in vasi.
Vlaganje v pametna energetska omrežja za izkoriščanje fleksibilnosti proizvodnje in odjema energije.
Medsektorsko povezovanje elektroenergetike, prometa in transporta, plina in sektorja ogrevanja ter hlajenja za optimalno načrtovanje energetske infrastrukture, proizvodnje energije in izrabe energije.
Investicije v elektrifikacijo prometa in polnilne infrastrukture ter izločitev tranzitnega prometa na železnico.
Tanja Fajon: Glas za Socialne demokrate je glas za Slovenijo v varnih rokah 
