Lahko bolj podrobno razložite, zakaj ste postali najbolj e-mobilnostna mestna občina preteklega leta?

Mislim, da zato, ker smo se e-mobilnosti lotili celostno in z jasnim ciljem: znižati izpuste CO2, količino prašnih delcev in hrup, s čimer bomo pripomogli tudi k boljšemu zdravju občank in občanov.

Že od leta 2017 po mestnem jedru vozi električni minibus Kranvaj, imamo največji elektrificiran sistem za izposojo koles v državi KRsKOLESOM, vzpostavili smo 22 parkirnih mest za car sharing ter souporabo električnih vozil preko sistema Avant2Go, uvajamo hibridne avtobuse. Poleg uvajanja električnega voznega parka in postavitev polnilnic pa skrbimo tudi za to, da bomo energijo sami proizvedli s pomočjo fotovoltaičnih (sončnih) elektrarn, ki jih bomo namestili na strehe občinskih objektov. Ocena je, da bomo s celotnim projektom e-mobilnost v občini prihranili najmanj 452 megavatnih ur energije, kar je nekaj več kot znaša letna poraba električne energije v objektu Mestne knjižnice Kranj. S tem bo prihranjenih tudi 250 ton CO2. Na podlagi evropskega modela vrednotenja znaša zmanjšanje družbene škode zaradi manj onesnaževanja zraka, podnebnih sprememb in hrupa 66.000 evrov na leto oziroma 990.000 evrov na 15-letni ravni projekta.

Na splošno namenjamo veliko pozornosti razvoju Kranja v trajnostno, zeleno in pametno mesto. Naša prizadevanja na področju e-mobilnosti pa so nagradili delegati in strokovna komisija v izboru občine in mestne občine, ki sta na področju trajnostnega prometa s poudarkom na e-mobilnosti naredili največ. Izbor pripravlja Društvo Emobility.

Kot ste dejali, je bil Kranj izbran tudi v evropsko misijo 100 podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030…

Drži in na to smo zelo ponosni. Evropska komisija je med 377 prijavljenimi mesti izbrala 100 evropskih mest, ki so se zavezala, da si bodo prizadevala do leta 2030 postati podnebno nevtralna. Izbrana so bila tudi 3 slovenska mesta, poleg Kranja še Ljubljana in Velenje. Misija naj bi pomagala pospešiti napredek evropskih mest na njihovi poti do podnebne nevtralnosti. Zato bomo sodelujoča mesta deležna podpore in prednosti pri črpanju evropskih sredstev. Pomembne so tudi možnosti sodelovanja v inovacijskih aktivnostih, pilotnih projektih ter možnosti povezovanja in izmenjave dobrih praks.

Kaj konkretno za Kranj pomeni sodelovanje v tej evropski misiji?

Čaka nas predvsem veliko dela in povezovanja na vseh ravneh za dosego zastavljenega. V procesu bomo povezali tudi prebivalce, raziskovalne institucije in zasebni sektor. Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi uspešno izpeljali to 8 letno misijo. Zavedamo se tudi, da bomo svetilnik za vse ostale občine, ki bodo sledile.

Naš glavni cilj je postati podnebno nevtralno mesto do leta 2030. V okviru te misije bomo podpisali pogodbo o podnebnem mestu, ki bo vsebovala tudi akcijski načrt, za podnebno nevtralnost na vseh področjih – od energetike do toplotne izolacije stavb, ravnanja z odpadki do prometne preobrazbe –, vključujoč investicijske načrte. Ta akcijski načrt bo seveda prilagojen Kranju.

Kje vidite največ ovir pri izvedbi zastavljenih ciljev? Kaj bi želeli spremeniti?

Predvsem bi si želeli manj zapletene državne birokracije in da bi postopki, ki so potrebni za realizacijo projektov, potekali hitreje. Vsekakor pa morajo biti občine agilne, imeti vizijo, pripravljati projekte in se prijavljati na razpise.

Kje vidite največje izzive vaše občine v prihodnjem mandatu?

Glavni izzivi so že omenjeni projekti, ki so v teku oziroma jih načrtujemo, in bodo glavne prioritete v naslednjih letih.

Je pa tu še ena z Mestno občino Kranj povezana problematika, ki ni v naši pristojnosti. Gre za izdajo dovoljenj za bivanje tujcem v Kranju in s tem povezane probleme. Zdi se, da je država zaspala pri integraciji tujcev, ki zaradi pomanjkanja delovne sile prihajajo v Slovenijo, pogosto pa nato nadaljujejo pot naprej proti severu Evrope. Na občini ne izdajamo dovoljenj za bivanje, čeprav se potem v praksi soočamo s posledicami odločitev, na katere nismo imeli vpliva. Ker imamo slučajno prostore v isti stavbi kot državna upravna enota, ki je za to pristojna, ljudje to pripisujejo občini in županu. Zato smo že večkrat predlagali spremembo zakonodaje, s katero bi zamejili povezane probleme, ustanovili smo posebno skupino posameznikov iz različnih institucij, ki se s tem ukvarja, čeprav za to nismo pristojni. Vendar se je nekdo moral lotiti reševanja težav. Vztrajali bomo, da se to ustrezno reši, in sicer za vse vpletene.