Trenutno veljavni sporazum o pridruženem članstvu Slovenije v ESI namreč velja do konca leta 2024, zato je potreben dogovor glede nadaljnjega članstva Slovenije v tej pomembni mednarodni organizaciji. Delegacija ESE se v Sloveniji mudi prav z namenom pregleda dosedanjega dela Slovenije in stanja industrije na področju vesoljskih tehnologij ter določitve nadaljnjih potrebnih korakov do polnopravnega članstva.

»Naša podjetja so že dokazala, da lahko uspešno delujejo na področju vesoljskih tehnologij. Zato je čas, da tudi Slovenija v prihodnjem letu naredi korak naprej in nadgradi svoje članstvo v ESI iz pridruženega v polnopravno. Slovenija je na dobri poti, da opravi vse potrebno za polnopravno članstvo in ga bo tudi upravičila s svojim delom,« je po srečanju izpostavil Han.

Vesoljski sektor v zadnjih sedmih letih, odkar je Slovenija pridružena članica ESE, beleži hitro rast. »Na razpisih ESE so slovenska podjetja podpisala več kot 70 pogodb, na podlagi česar pridobljena sredstva v okviru programov ESE presegajo vplačana sredstva Slovenija. Sodelovanje z ESO je za slovenska podjetja pomembno iz dveh razlogov: prvič, ker lahko sodelujejo pri večjih skupnih razvojnih projektih, pridobivajo znanje in kontakte, ter drugič, ker sodelovanje z ESO predstavlja tudi referenco, ki podjetjem in institucijam omogoča pridobivanje komercialnih poslov,« je izpostavil minister Han.

»Vesoljski sektor je vsekakor sektor prihodnosti, čeprav se sliši to še tako nemogoče. Vesoljski sektor namreč niso samo astronavti in rakete, ampak so te tehnologije vpete v znanost, gospodarstvo, medicino, telekomunikacije, okolje in še bi lahko našteval. Imamo številna uspešna podjetja, ki na račun slovenskega pridruženega članstva v ESI pridobivajo posle in sodelujejo pri pomembnih mednarodnih projektih,« je poudaril Han. Dejstvo je, da povprečen Evropejec dnevno uporablja storitve in aplikacije, pri katerih sodeluje vsaj 40 satelitov.

Minister je bil zadovoljen z mnenjem ESE o opravljenem delu: »Vesel sem, da je delegacija ESE pohvalila opravljeno delo Slovenije in tudi osnutek nove strategije, ki jo pripravljamo na ministrstvu in bo sprejeta predvidoma do konca letošnjega leta.«

Spodbujanje rasti vesoljskega sektorja je ena od prioritet ministrstva in slovenske vlade. Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je bila zato lani ustanovljena Slovenska vesoljska pisarna, vlada je sprejela Zakon o vesoljski dejavnosti, ministrstvo pa pripravlja Slovensko vesoljsko strategijo, ki jo namerava sprejeti predvidoma do konca leta. Slovenija tudi krepi bilateralno sodelovanje s ključnimi državami na področju vesolja (Italija, Francija, Nemčija, ZDA). Med največjimi uspehi na področju vesolja pa se Slovenija lahko pohvali, da ima v vesolju tri satelite – izstrelitev četrtega je načrtovana za prihodnje leto, v Nordijskem centru Planica deluje Esina človeška centrifuga, kjer se bodo v hipoksičnem okolju izvajale raziskave v ležečem stanju (angleško bed rest). Te bodo pomembne tako za ohranjanje zdravja astronavtov med prihodnjimi misijami v vesolje kot tudi za ljudi na Zemlji in razvoj Sentinel Huba, orodja za lažjo uporabo satelitskih podatkov za opazovanje Zemlje, ki se uspešno uporablja na globalni ravni.