Soočamo se z izzivi, ki izvirajo iz raznolikosti jezikovnih in kulturnih ozadij otrok, ki prihajajo v naše šole. »Želel bi izpostaviti perečo problematiko in naraščajočo pomembnost ukrepov za integracijo tuje govorečih otrok v naš izobraževalni sistem,« je uvodoma izpostavil poslanec.

Medtem ko se mnogi učitelji in ravnatelji trudijo najti rešitve, ki bi zagotovile vključujoče okolje za vse učence, se na ravni sistema še vedno srečujemo s pomanjkljivostmi, ki bi omogočale vzgojno izobraževalnim zavodom celovito podporo.

»V slovenske šole je vsako leto vpisanih več otrok tujih državljanov, katerih materni jezik ni slovenščina. V razredih je zato vse več stisk: otroci se ne počutijo sprejete, ker ne razumejo slovenskega jezika, pouk je zaradi njih dodatno otežen, itd.,« je pojasnil Zrim.

Številni pedagoški delavci poročajo, da se srečujejo z jezikovnimi in kulturnimi preprekami, ki ovirajo učenje in socialno vključenost teh otrok. Kljub njihovim prizadevanjem pogosto prihaja do situacij, ko so prisiljeni iskati parcialne rešitve, ki ne morejo biti odgovor na pojav in problematiko.

Opozorila prihajajo zlasti iz občin Kranj, Celje, Maribor in Jesenice, kjer je stopnja priseljevanja vsako leto večja in problematika posledično bolj izpostavljena. Podatek, da obstajajo razredi, kjer število tuje govorečih otrok že presega polovico razreda, bi moral biti že skrajni povod za sistemsko ukrepanje.

Oktobra 2023 je Vlada RS sprejela Strategijo vključevanja tujcev, ki niso državljani EU, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje RS, ki izhaja iz koalicijskega dogovora. Opredeljeno je prav posebno področje, ki opredeljuje štiri izzive in cilje, od katerih sta dve za področje izobraževanja:

• Jezikovna integracija (prenova javnoveljavnih programov, vzpostavitev novih programov za učenje jezika, skrb za nadzor nad kakovostjo programov, povečanje števila ur in kadrov, ki izvajajo program).
• Integracija na področju izobraževanja (uspešno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v vzgojno-izobraževalni sistem s poudarkom na implementaciji razvitih modelov v sistem, nadaljnji razvoj učnega gradiva ter usposabljanje za učitelje na področju poučevanja slovenščine kot drugega in tujega jezika).

Poslanec je na ministra naslovil naslednja vprašanja:

• Prosim za pojasnilo, kateri od ukrepov, ki so zapisani v Strategiji, so pripravljeni na izvajanje, glede na stiske otrok in učiteljev v javnih vzgojno izobraževalnih zavodih?
• Prav tako prosim za pojasnilo, katere konkretne ukrepe načrtujete v okviru Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, da bi podprli šole in učitelje pri integraciji tuje-govorečih otrok v izobraževalni sistem?
• Ali obstajajo posebni programi ali politike, ki jih nameravate izvesti za izboljšanje podpore in usposabljanja za učitelje ter ravnatelje, da bi lahko učinkovito obravnavali te izzive?
• Zanima me, ali v okviru predvidenih ukrepov načrtujete uporabo rešitev, ki jih omogoča razvoj tehnologije, kot so sistemi neposrednih prevodov ali drugi digitalni pripomočki, ki bi olajšali komunikacijo in učenje, razumevanje konteksta za tuje govoreče otroke? Ali predvidevate v prihajajočem obdobju uvesti katere izmed že obstoječih rešitev? Kako nameravate podpreti razvoj in uporabo takšnih tehnologij na ravni šolskih sistemov?

»Glede na akutnost problematike želim izpostaviti, da je poleg učenja slovenskega jezika ključno zagotoviti tudi ukrepe oziroma orodja za zagotavljanje razumevanja predavane vsebine za otroke, ki danes sedijo pri pouku in ne razumejo vsebine pouka. Za to, že obstajajo dobre prakse, ki se jih poslužujejo v tujini in nenazadnje v sferi visokošolskega izobraževanja,« je zaključil Zrim.