Opravljena je bila pomembna razprava glede Predloga direktive o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter gradivu spolne zlorabe otrok, ki vzpostavlja evropski pravni okvir za inkriminacijo vseh oblik spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok, vključno z zlorabami, ki so posledica tehnološkega razvoja, kot je uporaba umetne inteligence. Ministrica Katič je podprla  inkriminacijo dejanj, ki temeljijo na uporabi realnih podob, ustvarjenih z umetno inteligenco. »Z regulacijo kaznivih dejanj povzročenih z uporabo novih tehnologij vsaj posredno vplivamo tudi na možno prihodnjo ureditev drugih kaznivih dejanj storjenih v virtualnem svetu, ki ga oblikuje umetna inteligenca,« je še povedala. Posebej je v razpravi pozdravila model soglasja, ki ga uvaja predlog direktive, in poudarila, da bi moral biti ta vpet v vse evropske pravne akte, ki naslavljajo kazniva dejana zoper spolno nedotakljivost.

Nadalje so ministri razpravljali tudi o Predlogu uredbe o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju odločb in sprejemanju javnih listin v zadevah v zvezi s starševstvom ter uvedbi evropskega potrdila o starševstvu, katerega namen je zaščititi temeljne pravice otrok, zagotoviti pravno varnost za družine ter zmanjšati pravne stroške in breme za družine ter tudi za upravne ter pravosodne sisteme držav članic. Fokus razprave je bil na vprašanjih priznavanja starševstva v primerih nadomestnega materinstva, kadar gre za  čezmejne primere. Ministrica Katič je povedala, da je nadomestno materinstvo izjemno problematično zlasti z vidika zaščite pravic žensk in predstavlja grožnjo za temeljne pravice in telesno integriteto, še posebej če nadomestno materinstvo temelji na socialni in ekonomski neenakosti in predstavlja obliko izkoriščanja žensk. Zato institutu odločno nasprotuje, »Hkrati pa se zavedamo, da je potrebno zaščititi vse vrste že obstoječih družin, in najti rešitve, ki bodo zagotovile spoštovanje pravic otrok, ne glede na tip družine in ne glede na to, kako so bili spočeti ali rojeni,« je še dodala.

Tudi na tokratnem zasedanju Sveta za pravosodje je beseda tekla o boju proti nekaznovanosti za mednarodna hudodelstva, storjena med agresijo Rusije zoper Ukrajino. Razprava, v kateri je sodeloval tudi  tožilec mednarodnega kazenskega sodišča Karim Khan, je bila osredotočena na sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem ter z Eurojustom. Sporočilo Slovenije je, da morajo biti vsi zločini proti človeštvu obravnavani na enak način, ne glede na to, kdo je storilec.

Med drugim je Svet razpravljal tudi o predlogu direktive o boju proti korupciji; predlogu direktive, ki spreminja obstoječi krovni okvir EU za zaščito žrtev kaznivih dejanj; se seznanil z napredkom v prizadevanjih za boj proti trgovini z drogami in organiziranemu kriminalu.

Evropska komisija je Svetu poročala o letošnjem Pregledu stanja na področju pravosodja v EU (EU Justice Scoreboard). Slovenija napreduje k bolj učinkovitemu in dostopnemu pravosodnemu sistemu za vse državljane.

Ministrica Katič je ob robu zasedanja obiskala Sodišče EU in se srečala s slovenskimi sodniki Sodišča EU ter Splošnega sodišča EU.