Dostop do ginekološke oskrbe je ustavna pravica, ne privilegij
Poslanka mag. Meira Hot je na ministrico za zdravje naslovila poslansko vprašanje glede alarmantnega stanja na področju dostopnosti do ginekološke zdravstvene oskrbe, zlasti v slovenski Istri. Ob tem je poudarila, da ginekološka oskrba ni zgolj organizacijsko vprašanje zdravstvenega sistema, temveč ustavno zagotovljena pravica žensk do zdravstvenega varstva.
26. januar 2026
Kot je zapisala, 51. člen Ustave Republike Slovenije državi nalaga jasno odgovornost, da vsem prebivalkam zagotovi pravočasen, dostopen in enakopraven dostop do osnovnih zdravstvenih storitev. Ginekološka oskrba ima pri tem ključno vlogo pri preventivi, zgodnjem odkrivanju bolezni ter varovanju zdravja žensk v vseh življenjskih obdobjih.
Kljub temu se Slovenija že dalj časa sooča z resnimi težavami pri zagotavljanju zadostnega števila ginekologov na primarni ravni, pri čemer so regijske razlike vse izrazitejše. Posebej zaskrbljujoče je stanje v slovenski Istri, kjer pomanjkanje ginekologov traja že vrsto let, zdravstvene kapacitete pa so dolgotrajno preobremenjene.
»Aktualni dogodki jasno kažejo, da dosedanji ukrepi niso zagotovili uresničevanja ustavne pravice žensk do zdravstvenega varstva v praksi,« opozarja Hot. Po poročanju medijev so pacientke v Izoli ostale brez izbranega ginekologa, v Zdravstvenem domu Koper pa so bile ženske prisiljene več ur čakati v vrstah zgolj za možnost vpisa k novemu ginekologu.
Po oceni poslanke so takšni prizori organizacijsko nesprejemljivi, ponižujoči in nevredni javnega zdravstvenega sistema. Dejstvo, da morajo ženske v letu 2026 fizično stati v kolonah, da bi sploh lahko uveljavile pravico do izbranega zdravnika, pa predstavlja resen sistemski problem in neposreden odmik od ustavnih zavez države.
V poslanskem vprašanju poslanka ministrico za zdravje sprašuje, kako ministrstvo ocenjuje trenutno stanje v slovenski Istri, katere konkretne ukrepe je doslej sprejelo in kakšni so njihovi učinki, ter kakšne kratkoročne in dolgoročne rešitve načrtuje za preprečitev nadaljnjega poslabševanja razmer. Med možnimi rešitvami izpostavlja tudi dodatne kadrovske spodbude, začasne ali mobilne ginekološke time ter reorganizacijo mreže javne ginekološke službe.
Ob tem pa je poudarila, da gre za vprašanje zdravja, dostojanstva in ustavno zagotovljenih pravic žensk, zato pričakuje jasne odgovore in predvsem konkretne sistemske rešitve, ki bodo ženskam po vsej Sloveniji zagotovile enakopraven dostop do ginekološke oskrbe ne glede na kraj bivanja.














