Predlog zakona pomeni obsežen poseg v organizacijo in delovanje policije, državnega tožilstva in sodstva. Kljub temu je bil pripravljen brez sodelovanja javnosti in brez ustrezne vključitve ključnih institucij, vladno gradivo pa izrecno navaja, da pri njegovi pripravi niso bile upoštevane zahteve Resolucije o normativni dejavnosti. Zakon naj bi bil kljub temu v Državnem zboru obravnavan po nujnem postopku.

Državnotožilski svet je ob tem opozoril na posege v avtonomijo državnega tožilstva, Komisija za preprečevanje korupcije pa na nevarnost slabitve svoje preventivne vloge ter odmika od evropskih in mednarodnih protikorupcijskih standardov.

»Pri pripravi takšne sistemske zakonodaje mora biti od začetka vključena relevantna pravna in strokovna javnost. Učinkovitejšega boja proti korupciji ni mogoče zagotoviti zgolj z novimi organizacijskimi strukturami in koncentracijo pristojnosti, temveč predvsem s strokovnostjo, neodvisnostjo, ustreznimi kadri in sredstvi ter dobrim sodelovanjem pristojnih institucij,« so poudarili poslanke in poslanci Socialnih demokratov.

Dodatna vprašanja so odprle izjave ob predstavitvi predloga zakona 16. julija 2026. Predsednik Demokratov dr. Anže Logar je dejal, da je bil predlog usklajen z »vsemi relevantnimi deležniki«, minister za pravosodje Mihael Zupančič pa, da je bil usklajen tudi s pravnimi strokovnjaki.

Iz gradiva, ki ga je Vlada posredovala v zakonodajni postopek, nasprotno izhaja, da predlog ni bil usklajen z zunanjimi deležniki. Prav tako ni razvidno, kdo naj bi bili omenjeni deležniki in strokovnjaki, kakšna je bila njihova vloga ter kako je usklajevanje potekalo.

Socialni demokrati zato od ministra zahtevamo konkreten seznam vseh posameznikov, institucij, organov in organizacij, ki so sodelovali pri pripravi zakona ali podajali pripombe. Minister mora pojasniti tudi obliko sodelovanja ter razkriti, ali so bili o stikih z zunanjimi deležniki izdelani in Komisiji za preprečevanje korupcije posredovani ustrezni zapisi.

Prav tako zahtevamo odgovor, zakaj domnevno usklajevanje ni navedeno v obrazložitvi zakona ter ali so bili v njegovo pripravo dejansko vključeni Državnotožilski svet, Vrhovno državno tožilstvo, Komisija za preprečevanje korupcije, predstavniki sodstva, policije in druga strokovna javnost.

Transparentnost priprave zakonodaje je še posebej pomembna pri zakonu, ki posega v temeljno ureditev organov odkrivanja, pregona in sojenja. Boja proti korupciji ni mogoče krepiti z zaprtimi postopki, nejasnimi vplivi na vsebino zakonov in izključevanjem institucij, ki bodo morale predlagane rešitve izvajati.