Predlagatelji želijo z novim 77.a členom Ustave zagotoviti trajno ustavnopravno podlago za dialog med reprezentativnimi organizacijami delavcev, delodajalcev in državo.

»Socialni dialog ni formalnost, ovira pri odločanju ali nepotrebno podaljševanje postopkov. Je način, kako se v demokratični in socialni državi usklajujejo različni interesi ter iščejo rešitve, ki so legitimne, pravične in dolgoročno vzdržne,« je ob vložitvi predloga poudarila mag. Meira Hot.

Predlagana ustavna določba določa, da Republika Slovenija zagotavlja pogoje za socialni dialog med reprezentativnimi organizacijami delavcev in delodajalcev ter državo. Socialni dialog bi temeljil na avtonomiji socialnih partnerjev ter njihovem sodelovanju pri oblikovanju odločitev, ki pomembno vplivajo na gospodarska, socialna in delovnopravna razmerja.

Socialni dialog ni odvisen od politične volje posamezne oblasti

Slovenija je po ustavi pravna in socialna država. To načelo ne pomeni le zagotavljanja socialnih pravic, temveč tudi vzpostavljanje mehanizmov, s katerimi se interesi različnih družbenih skupin usklajujejo na demokratičen in miren način.

Socialni dialog je eden ključnih takšnih mehanizmov, saj omogoča vključevanje predstavnikov delavcev in delodajalcev v pripravo odločitev, ki vplivajo na delovna mesta, plače, pokojnine, socialno varnost, delovne pogoje in konkurenčnost gospodarstva.

»O ljudeh, njihovem delu in socialni varnosti se ne sme odločati brez njih. Socialni partnerji morajo biti pravočasno in resno vključeni v pripravo sistemskih odločitev, ki pomembno vplivajo na položaj zaposlenih, delodajalcev in širše družbe,« je izpostavila poslanka.

Predlog socialnim partnerjem ne daje pravice veta in ne posega v pristojnosti Državnega zbora, vlade ali drugih državnih organov. Njegov namen je zagotoviti, da nobena oblast socialnega dialoga ne bi mogla obravnavati kot neobveznega, odvečnega ali odvisnega zgolj od trenutne politične volje.

Socialni dialog ne pomeni, da mora biti pri vsakem vprašanju doseženo popolno soglasje. Pomeni pa dolžnost pravočasnega vključevanja, spoštovanja avtonomije socialnih partnerjev, resne obravnave njihovih argumentov in odgovornega iskanja kompromisov.

Več kot tri desetletja slovenskega socialnega partnerstva

Socialni dialog ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Ekonomsko-socialni svet Republike Slovenije že od leta 1994 predstavlja osrednji forum usklajevanja stališč med delavci, delodajalci in državo.

ESS je imel pomembno vlogo pri gospodarski tranziciji, vključevanju Slovenije v Evropsko unijo ter pripravi gospodarskih, socialnih in delovnopravnih reform. S svojim delovanjem je prispeval k socialni stabilnosti, predvidljivosti ekonomskega okolja in mirnemu reševanju nasprotij.

»Socialni mir ni samoumeven. Je rezultat vključevanja, odgovornega ravnanja in pripravljenosti na dialog. Prav zato socialnega partnerstva ne smemo razumeti kot slabost ali oviro za razvoj. Nasprotno, urejene in stabilne družbene razmere so ena pomembnih konkurenčnih prednosti države,« je poudarila mag. Meira Hot.

Pomen socialnega dialoga priznavajo tudi pravo Evropske unije, Mednarodna organizacija dela, Evropska socialna listina in ustavne ureditve več evropskih držav. Socialni dialog je eden od temeljev evropskega socialnega modela, participativne demokracije in družbene odpornosti.

Ustavna zaščita že uveljavljenega instituta

Predlagana sprememba ne uvaja novega ali nepreizkušenega instituta. Socialni dialog je v slovenskem pravnem, političnem in družbenem prostoru že uveljavljen. Z ustavno spremembo bi se njegov pomen izrecno priznal in trajneje zaščitil.

Predlagatelji ocenjujejo, da njegov pomen presega raven običajne zakonske ureditve, saj je vsebino zakonov mogoče spreminjati z vsako novo politično večino. Ustavna umestitev bi državi naložila trajno dolžnost zagotavljanja pravnega in institucionalnega okvira za učinkovito delovanje socialnega dialoga.

»Če ustava posebej varuje sindikalno svobodo, sodelovanje delavcev pri upravljanju in pravico do stavke, je utemeljeno, da prizna tudi socialni dialog kot prednostni in mirni način usklajevanja interesov dela, kapitala in države,« je dejala mag. Meira Hot.

Predlagani novi 77.a člen bi se glasil:
»Republika Slovenija zagotavlja pogoje za socialni dialog med reprezentativnimi organizacijami delavcev in delodajalcev ter državo.
Socialni dialog temelji na avtonomiji socialnih partnerjev ter njihovem sodelovanju pri oblikovanju odločitev, ki pomembno vplivajo na gospodarska, socialna in delovnopravna razmerja.
Način uresničevanja socialnega dialoga določa zakon.«

»V času velikih gospodarskih, tehnoloških, demografskih in socialnih sprememb potrebujemo več dialoga, ne manj. S predlogom ščitimo kulturo sodelovanja, demokratičnega usklajevanja in prepričanje, da se najboljše rešitve oblikujejo skupaj,« je sklenila mag. Meira Hot.