Grajska kašča je eden najpomembnejših objektov v kompleksu Ptujskega gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in ena najprepoznavnejših kulturnozgodovinskih znamenitosti Slovenije.

Načrtovana obnova bi Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož zagotovila sodobne depojske, razstavne in interpretacijske prostore, med drugim odprti arheološki depo in lapidarij. Javnosti bi bila tako omogočena kakovostnejša predstavitev izjemne arheološke dediščine Ptuja, projekt pa bi pomembno prispeval tudi k razvoju kulturnega turizma in utrjevanju mesta kot enega osrednjih središč kulturne dediščine v Sloveniji.

Poslanca ob tem opozarjata, da projekt nima le kulturnega in razvojnega pomena, temveč tudi izrazito varnostno razsežnost. Objekt je zaradi posedanja konstrukcije, neustreznega odvodnjavanja in pritiskov grajske hribine statično resno ogrožen. Slabo stanje grajskega kompleksa in brežin predstavlja tveganje tako za kulturni spomenik kot za okoliško infrastrukturo.

Po javno dostopnih informacijah je za projekt zagotovljenih skupno 12 milijonov evrov, od tega osem milijonov iz Programa evropske kohezijske politike 2021–2027 in štiri milijone za krajinsko ureditev grajskega hriba. Projekt ima od julija 2024 pravnomočno gradbeno dovoljenje, dokumentacija za izvedbo pa naj bi bila zaključena in pozitivno recenzirana junija 2025. Kljub temu se gradbena dela še niso začela.

Bezjak Zrim in Ratajc zato ministrico sprašujeta, katere aktivnosti so bile do zdaj izvedene, kdaj bo objavljeno javno naročilo za izbiro izvajalca in kdaj se bo gradnja dejansko začela. Prav tako ju zanima, ali je projekt še mogoče zaključiti v rokih za črpanje kohezijskih sredstev ter ali obstaja nevarnost, da bi morala država zaradi zamud del investicije financirati iz državnega proračuna.

Od ministrstva pričakujeta tudi pojasnila o ukrepih za stabilizacijo grajskega hriba in preprečevanje nadaljnjega propadanja objekta ter o tem, ali je trenutno projektno vodenje investicije ustrezno.

»Projekt Grajske kašče na Ptuju ne sme postati še ena zamujena razvojna priložnost. Gre za eno največjih državnih investicij v kulturno dediščino, za katero so sredstva zagotovljena, čas za njihovo porabo pa je omejen,« opozarjata poslanca.

Ministrstvo zato pozivata, naj nemudoma sprejme vse potrebne organizacijske in izvedbene ukrepe za začetek del. Vsak nadaljnji zastoj bi lahko ogrozil pravočasno izvedbo projekta, črpanje evropskih sredstev ter povzročil dodatno škodo na objektu in kulturni dediščini.