Zadnji prevzem živilskega podjetja Panvita je v naši državi dvignil veliko prahu. Kot je razbrati iz medijev, novega lastnika očitno dobiva tudi skupina Celjske mesnine, kjer naj bi bila najresnejši kandidat za novega lastnika družbe, (ponovno) družba iz sosednje Hrvaške. V skupini Celjske mesnine so poleg matične družbe še invalidsko podjetje, vinarska družba Radgonske gorice, Pršutarna S’ Krasa ter hčerinski družbi v Zagrebu in Beogradu. Obe skupini, tako Panvita, kot Celjske mesnine sta bili v konsolidirani zasebni lasti.

Tako edina izmed večjih živilskih podjetij, ki so steber slovenskega kmetijstva in ima država Slovenija še nekaj lastniškega vpliva, ostaja le še družba Farme Ihan – KPM d.o.o. V skupini so še podjetja Meso Kamnik (Blagovna znamka Anton), Farme Ihan – MPR d.o.o., GO-KO d.o.o. in VOA d.o.o.

Farme Ihan je družba s celotno živilsko verigo in je po tem, ko je pred leti pristala na DUTB, sedaj v 100% lasti države pod upravljanjem SDH. Dejavnost obsega tako prašičerejo kot govedorejo, poleg mesne proizvodnje in predelave (blagovna znamka Anton) je močan tudi mlečni sektor. Na določenih območjih po Sloveniji je družba tudi večinski najemnik kmetijskih površin v lasti Sklada kmetijskih zemljišč.

»Spremenjene geopolitične razmere, vojna v soseščini (Ukrajina) in na Bližnjem vzhodu, nenazadnje tudi pandemija virusa Covid-19, so zelo jasno pokazale, kako pomembno je obvladovanje strateških dobrin s strani države. Hrana je zagotovo ena izmed teh, in ključno vprašanje, ki temu sledi je, ali si Slovenija kot suverena država lahko privošči, da nima vpliva na strateško pridelovanje in proizvajanje hrane v primeru večje družbene, zdravstvene ali vojaške krize,« je izpostavil Baković.

Farme Ihan in njene hčerinske družbe zaenkrat po javno dostopnih podatkih poslujejo brez večjih izgub, sta pa dve desetletji brez sistemskih vlaganj pustili posledice na osnovni infrastrukturi in mehanizaciji, kar lahko vidimo vsi, ki živimo v neposredni bližini njihovih objektov in obdelovalnih površin. Brez ustreznih in takojšnjih vlaganj lahko pričakujemo zelo hitri črni scenarij ugašanja poslovanja skupine Farme Ihan.

»Kolikor mi je znano, družba Farme Ihan, po zadnjem predlogu Vlade RS glede načrtovanih sprememb Strategije upravljanja kapitalskih naložb države, po klasifikaciji ostaja portfeljska naložba. To najbrž pomeni, da ustreznih vlaganj v to panogo ne bo, čemur sledi prodaja zasebnemu lastniku,« je bil jasen poslanec.

Ker je družba Farme Ihan še zadnja izmed večjih živilskih podjetij v državni lasti, ki so steber slovenskega kmetijstva, bi morala država poskrbeti za strateško vlaganje v družbo in ohranitev lastništva.

»Časi, ki so pred nami, nakazujejo na to, da se zaradi prej omenjenih izzivov in podnebnih sprememb lahko zgodi večja prehranska kriza, zato je premislek, kako bo Slovenija upravljala s strateško proizvodnjo hrane v državi še kako na mestu. Pobuda je smiselna tudi v luči zadnje, 14. seje OKGP, kjer je bila opravljena široka razprava pri točki Zaščita državnih kmetijskih zemljišč in ohranitev prehranske suverenosti ob tujih prevzemih največjih slovenskih živilskih podjetij, sprejet pa je bil tudi sklep Odbora, ki pristojnemu ministrstvu predlaga da preveri možnosti zakonodajnih sprememb omejitve samodejnega podaljšanja zakupnih pogodb na državnih kmetijskih zemljiščih v primeru spremembe lastništva podjetja in da oblikuje široko razpravo z deležniki v zvezi z dolgoročnim upravljanjem zakupov kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije,« je zaključil poslanec in na vlado naslovil naslednjo pobudo:

• da se status družbe v strategiji upravljanja kapitalskih naložb države v klasifikaciji spremeni iz portfeljske v strateško, ali vsaj pomembno naložbo.