Čestitke ob dnevu generala Rudolfa Maistra

Danes obeležujemo državni praznik, dan Rudolfa Maistra. Dan, ki je posvečen človeku, ki se je v slovensko zgodovino vpisal kot borec za severno mejo, kot prvi slovenski general, pa tudi kot velik domoljub in narodni buditelj. Obujamo spomin na zgodovinske dosežke generala Maistra in njegovih borcev, ki so 23. novembra leta 1918 razorožili nemško Zeleno gardo in Maribor za vselej vrnili pod slovensko okrilje.

Čeprav se je prva svetovna vojna uradno končala 11. novembra 1918, se je svet še vedno nahajal v surovem povojnem času.

V središču političnega vrtiljaka delitve Evrope smo se znašli tudi Slovenke in Slovenci, a zavedajoč se svoje samobitnosti in z željo izgraditi svojo državo.

Konec oktobra 1918, ko je Maribor z okolico bil priključen Avstriji, je Rudolf Maister odločno protestiral z besedami: »Ne priznavam teh točk. Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in prevzemam v imenu svoje vlade vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko!« Te zgodovinske besede so nakazale uvod v herojski Maistrov boj za severno mejo.

Maister je okoli sebe zbral slovenske vojake in jih prosil, naj ostanejo z njim, ker jih nova država potrebuje. Odločitve in dejanja namreč niso dopuščali omahovanja – ne Maistrovega ne ostalih sodelujočih.

Dejstvo je, da se je v tistem času general Maister s svojo vojsko približno 4000 mož, srečal z velikimi izzivi: Nemci se namreč niso želeli odpovedati slovenskemu ozemlju, Narodna vlada v Ljubljani pa je nasprotovala njegovi mobilizaciji.

Maister ni obupal, z enako mislečimi vojaki in častniki je ustanovil slovensko vojsko z jasno vizijo, borbenostjo in srčnostjo do domovine. Z bojem 23. novembra 1918 je slovensko narodnostno mejno območje na Štajerskem za vedno vrnil v slovenske roke.

Brez generala Maistra in njegovih borcev bi bilo slovensko ozemlje bistveno manjše, verjetno pa bil drugačen tudi naš nadaljnji narodno-politični razvoj.

Rudolf Maister se je v našo zgodovino prvenstveno vpisal kot osvoboditelj slovenske severovzhodne meje, a je bil še mnogo več. Bil je športnik, slikar, knjigoljub in pesnik. Predvsem pa je bil velik domoljub in narodni buditelj, ki je bil pripravljen za svojo domovino dati življenje. Tudi zato menim, da moramo biti za zgodovinski prispevek Maistra in njegovih borcev iskreno hvaležni.

V letu, ko obeležujemo 30 let samostojnosti naše države, se kot narod nahajamo pred vpraševanji in mislimi, ki se vedno znova oglasijo v nas. Kaj bo z nami in našo državo? Smo danes vredni nasledniki truda in vrednot naših predhodnikov? Znamo ceniti prehojeno pot naroda do samoodločbe in do oblikovanja lastne države?

Vsa ta vprašanja se v družbi posebej odražajo ob težkih preizkušnjah pandemije Covida-19, ki botruje vedno večji zdravstveni, socialni in družbeni krizi.

Menim, da prav dandanašnji čas od nas zahteva našo enotnost, medsebojno sodelovanje – brez delitev in složnost pri iskanju odgovorov na težave časa, ki ga živimo. Takšno delovanje pa mora temeljiti na medsebojnem razumevanju, spoštovanju in upoštevanju.

Sedaj je čas, ko potrebujemo Maistrov pogum, njegovo odločenost in brezkompromisno sprejemanje odgovornosti za dejanja. In njegovo srčnost in ljubezen do domovine.

Smo del evropske družine, del raznolikih kulturnih značilnosti. Negujemo podobne vrednote, zavedamo se pomena miru, spoštovanja človekovih pravic, načel pravne države, demokracije.

Naj zato sklenem z željo, da bi nas spomin na generala Maistra in njegove borce spodbudil pri naših prizadevanjih za boljši jutri.

Ob dnevu Rudolfa Maistra vam izrekam iskrene čestitke.