SD
  • Glavna stran
  • Voli.SD
    • Tanja Fajon
    • Ekipa
    • Načrt
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

Dr. Jernej Pikalo

Podpredsednik Socialnih demokratov

Še en korak k privatizaciji šolstva

Nihče ne odreka staršem osnovnošolskih otrok pravice, da otroka izobražujejo v skladu z njihovim svetovnim nazorom. To je evropski civilizacijski standard, nedvomna pravica staršev. Nihče jim ne oporeka, da se samoorganizirajo, ustanovijo šolo in potem v skladu z vsemi strokovnimi zahtevami, ki veljajo za zasebne šole, izobražujejo otroke. Šolo lahko ustanovi tudi kdorokoli drug, seveda pod pogojem, da za to izpolnjuje vse potrebne strokovne kriterije.

A pravica do šolanja v skladu s svetovnim nazorom staršev še ne pomeni tudi pravice do financiranja tega izobraževanja. Že od 1970ih let je jasno stališče Evropskega sodišča za človekove pravice (ki je potrjeno v vseh sodbah od takrat naprej), da je država dolžna omogočiti pogoje za ustanavljanje zasebnih šol, ni jih pa dolžna financirati. Dolžna jih ni financirati zaradi tega, ker imajo vse države že postavljeno mrežo javnih šol, ki mora biti tako gosta, da se lahko vanjo vpiše vsak. Vsak otrok mora imeti možnost, da se šola v javni šoli, če pa ga starši želijo šolati v zasebni šoli, pa ni več dolžnost države, da to financira, ker je namreč svojo dolžnost že opravila s financiranjem javnih šol.

Ustavno sodišče RS se je v svoji zadnji sodbi iz leta 2020 postavilo na zelo podobno stališče. Sodniki so menili, poenostavljeno rečeno, da če država zahteva osnovnošolsko izobraževanje kot obvezno, ga mora v obveznem delu tudi plačati. Kar pa ne pomeni za razširjeni del programa osnovne šole, saj tega Zakon o osnovni šoli za zasebnike sploh ne predpisuje. Če ga izvajajo, je to njihova stvar, torej naj ga tudi sami financirajo. To je posebej pomembno v luči ohranjanja sekularnosti izobraževanja, saj so posebne vsebine (tudi verske) del razširjenega programa.

Ko smo se v mandatu 2018-2020 na MIZŠ lotili sprememb ZOFVI, smo imeli vse to v mislih. Mediji so naš predlog prevedli kot formulo 100:0 (torej 100% financiranja za obvezni program in 0% za razširjeni program). Ko je po mandatu prišla že omenjena odločitev US RS, se je naš predlog izkazal za pravilnega. Koalicija nacionalističnih desničarjev in proto-liberalcev z odločitvijo US RS seveda ni bila zadovoljna, zato jo je takoj napadla. Samo predstavljamo si lahko ogromen pritisk, ki so ga na koalicijo izvajali lastniki zasebnih šol, ker če bi uresničila odločbo US RS, bi se jim dotok javnega denarja lahko celo zmanjšal. Zato je koalicija predlagala, da jim poleg 100% denarja za obvezni program, finančno pokrije še 85% stroškov razširjenega programa. US RS tega ni zahtevalo, ni pa tudi prepovedalo. Gre za preprosto darilo lastnikom zasebnih šol iz javnega denarja, ker se je koalicija tako odločila.

Navadna demagogija desničarjev je, da gre za otroke. Ne gre za otroke, gre za denar. Denar nas vseh, ki se ga mesec za mesecem, brez omejitve, preliva v zasebne žepe lastnikov šol. Zasebne šole namreč nimajo omejenega roka trajanja financiranja (kot je to pri drugih koncesijah), niti nimajo omejitve zaračunavanja dodatnih stroškov staršem, niti zanje ne velja nobena zahteva za delo v skupnosti za vse. Za preprost transfer denarja lastnikom šol gre, brez ene resne omejitve. Amandma nepovezanih poslancev (Rajić, Sluga, Zorčič), ki je, tako mimogrede, slaba kopija nekoč postavljenih dodatnih pogojev za financiranje zasebnih šol, služi zgolj za to, da so omenjeni poslanci lahko glasovali za celoten zakon in omogočili dodatno pretakanje denarja v žepe lastnikov šol.

Šest zasebnih šol in nekaj stotisoč evrov dodatnega denarja seveda ni finančna tragedija za državni proračun. A vsak evro, ki bo šel lastnikom zasebnih šol, bi se lahko porabil kje drugje v šolstvu, kjer bi lahko imel širše in bolj razvojne učinke. Predvsem pa ne bi bil namenjen  lastnikom šol, ki so po večini samo v velikih urbanih središčih, na 95% slovenskega ozmelja pa jih ni – ker to zanje ni dobičkonosno. To je seveda obstoječe stanje – ob tako ugodnem financiranju zasebnih lastnikov je hitro pričakovati naraščanje števila šol. Finančnih omejitev pri tem zanje ne bo. Bodo pa posledice za narodno bit.

Kakovost osnovne šole je namreč ključna za razvoj vsakega naroda. Vrši izobraževalne, pa tudi socialne funkcije za vse prebivalce. V tej državi se bomo morali zato resno vprašati, ali želimo razslojevati otroke že v tako mladih letih, ali želimo, da imajo otroci v par mestih več možnosti kot otroci na podeželju. Ali je kohezivnost naroda, prenašanje izročila, skupen zgodovinski spomin sploh še vrednota, ali je prevladal individualizem in skupnost nima več pomena? Ko se bomo naslednjič pogovarjali o tem, kaj lahko storimo skupaj kot skupnost, se bomo morali vprašati v kakšnem duhu smo izobrazili nove generacije.

V Sloveniji se moramo resno pogovoriti o teh vrednotah prihodnosti. Financiranje lastnikov partikularizmov verjetno ni ena od njih. Zato bomo, že v naslednjem mandatu, dali pobudo za začetek spremembe ustave RS na izobraževanem področju, ki bo jasno definirala mejo med javnim in zasebnim ter na ta način okrepila ustavne vrednote skupnosti, enakosti, enotnosti. Prihodnost Slovenije ne temelji na financiranju partikularizmov, temveč, kar še posebej velja za osnovnošolsko področje, na krepitvi enotnosti in skupnosti.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

dr. Jernej Štromajer: Roe proti Wadu ali volitve imajo posledice

Odločitev ameriškega vrhovnega sodišča, da razveljavi sodbo Roe proti Wadu, ki je bila 50 let temelj ustavno zagotovljene pravice do splava v ZDA, je dodobra pretresla svetovno javnost. Vendar do te odločitve večine skrajno konservativnih vrhovnih sodnikov ni prišlo čez noč, ampak je šlo za dolgoročno uresničevanje načrta desnice v ZDA, da si s pomočjo konservativnih sodnikov in republikanskih politikov oblikuje družbeno ureditev po svoji meri.
1. julija 2022/by Tadej Ekart

Matjaž Nemec: Vprašanje Zahodnega Balkana je test kredibilnosti EU in njena odgovornost za preprečevanje EU nešteto hitrosti

Ko ugasnejo luči velike dvorane, kjer so za okroglo mizo pred dnevi voditelji držav članic na Evropskem svetu zasedali ob strateško pomembnih temah, se pokaže realnost. Ta (žal) največkrat na obrazu nima nasmeškov in polna usta spodbudnih besed, temveč stare probleme, pri Bosni in Hercegovini šest let trajajočo težnjo, da jo EU (do)končno spozna kot kredibilnega partnerja, s katerim je vredno pričeti vsaj formalne pridružitvene procese. Ti sami po sebi ne pomenijo ne članstva v EU, ne garanta zanj.
28. junija 2022/by Tadej Ekart

Dr. Milan Brglez: Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo.
17. junija 2022/by Tadej Ekart
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Tanja Fajon v Zagrebu: Reševanje odprtih vprašanj v dialogu je v korist državljanov obeh držav6. julija 2022 - 16:37
  • Dr. Milan Brglez: Oskrba je človekova pravica6. julija 2022 - 14:55
  • Meira Hot: Odnos do živali je ogledalo naše družbe6. julija 2022 - 14:14
  • Ministrici za zunanje zadeve Slovenije in Nemčije Tanja Fajon in Annalena Baerbock za več sodelovanja med državama1. julija 2022 - 19:24
  • Odziv Nemca na odgovor Evropske komisije glede slovenskih državljank in državljanov, ki delajo v Italiji1. julija 2022 - 16:57
  • Minister Matjaž Han za okrepljeno vlogo Slovenije v mednarodnih razvojnih projektih30. junija 2022 - 17:09
  • Mladi forum s protestom v podporo ženskam, ki jim je bila odvzeta pravica do splava29. junija 2022 - 16:10
  • Delovno srečanje SD: Povezani lahko dosežemo najboljše rezultate28. junija 2022 - 13:00

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Državni svet z vetom zaustavil sporni zakon o nalezljivih boleznih Tanja Fajon: Spremembe prihajajo. Če ne prej, na volitvah.
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo