Ena glavnih predvolilnih točk Socialnih demokratov na letošnjih parlamentarnih volitvah je bila brezplačna šolska prehrana za vse. Gre za ukrep, ki najbolj pomaga družinam in srednjemu razredu ter poskuša doseči dvig družbenega standarda. Sledi preprostemu cilju, da v Sloveniji 21. stoletja ne sme biti lačnih otrok. Za ta ukrep smo se uspešno pogajali in ga zapisali v koalicijsko pogodbo. Koalicijski dogovor o tem je bila tudi ena od podlag, da so v Inštitutu 8. marec pred kratkim začeli s kampanjo #ZaOtrokeGre (tokrat zares), katere cilj je sprejetje zakonodaje, ki bi uredila brezplačna kosila za vse šoloobvezne otroke.

Ideja o brezplačni šolski prehrani v Sloveniji sicer ni nova. Pred nekaj leti je državni zbor potrdil predlog Dobrodelnega društva Petka za nasmeh, da postanejo kosila brezplačna za vse učence iz družin, ki živijo pod pragom tveganja revščine. V društvu se sicer že od leta 2012 ukvarjajo s pomočjo socialno ogroženim družinam pri plačilu šolskih stroškov, od prehrane do šolskih potrebščin in šol v naravi – kar nas lahko spomni, da osnovna šola v Sloveniji vsekakor ni brezplačna.

Tokrat je pred nami priložnost, da uvedemo popolnoma brezplačna šolska kosila za vse otroke – in da to naredimo na pameten način. Pri tem imamo lahko dober zgled v novozelandski laburistični vladi pod vodstvom Jacinde Ardern. Ravno te dni minevata dve leti, odkar so na Novi Zelandiji začeli s programom brezplačnih zdravih šolskih kosil z imenom »Ka Ora, Ka Ako«.

Program Ka Ora, Ka Ako je namenjen zdravju in dobrobiti šolarjev ter vzpostavitvi spodbudnega in dobrega učnega okolja. Za ta program so se na Novi Zelandiji odločili, ker vsak peti otrok v državi živi v gospodinjstvu, ki se pri zagotavljanju kakovostne in zdrave hrane sooča s težavami. V nekaterih skupnostih je kar 40 % staršev tako socialno ogroženih, da ne morejo zagotoviti niti dovolj hrane za svoje otroke. Prav ste prebrali. In pri tem je treba poudariti, da govorimo o Novi Zelandiji, državi, v kateri je BDP na prebivalca dve tretjini višji kot v Sloveniji.

Novozelandska vlada kot razloge za uvedbo programa brezplačnih šolskih kosil navaja rezultate raziskav, ki potrjujejo, da zmanjšanje prehranske negotovosti za otroke in mladostnike izboljšuje njihovo dobrobit, podpira njihov razvoj in učenje, izboljšuje nivo njihove koncentracije, obnašanja in učnih dosežkov, zmanjšuje stiske družin, nagovarja omejitve sodelovanja otrok v učnem procesu in izboljšuje splošno zdravstveno stanje učencev.
Program so začeli pilotno izvajati pred dvema letoma in ga kot odziv na pandemijo covida-19 razširili na vedno več šol. Danes je v program vključenih 220.000 učencev in 944 šol, ki jim zagotavljajo več kot milijon brezplačnih zdravih šolskih kosil na teden. Ob tem predsednica novozelandske vlade navaja, da je program ustvaril tudi 2.000 novih delovnih mest. Podobno kot v Sloveniji so se tudi na Novi Zelandiji pred uvedbo programa pojavljali dvomi, povezani s potencialnimi viški (zavržene) hrane in logističnimi bremeni za šole – a so se izkazali za neutemeljene.

Hrano novozelandske šole pripravljajo same ali s pomočjo zunanjih izvajalcev, ki jih je prek razpisa izbrala vlada in med katerimi lahko šole izbirajo. Pri tem vlada šolam omogoča, da same določajo način izvedbe, ki je najbolj primeren za njihovo lokalno skupnost, država pa ureja pogodbena razmerja z zunanjimi izvajalci/dobavitelji, tako da šole nimajo težav z računi, plačili in finančnimi tveganji. Pomembno vlogo imata tudi varnost in kakovost hrane, ki mora dosegati strokovno določene prehranske smernice. Ker se na Novi Zelandiji zavedajo različnih prehranskih preferenc in okusov, država skupaj s šolami in dobavitelji skrbi tudi za raznolikost in prilagodljivost pri ponudbi zdrave prehrane. Dodatno skrb namenjajo tudi učencem, ki imajo npr. zaradi alergij ali netolerance določene zdravstvene prehranske omejitve, kakor tudi tistim, ki se določenih omejitev držijo iz etičnih ali verskih razlogov. Vlada šole spodbuja, da skrbijo, ne prihaja do zavržene hrane (zero-waste) in da se pri razdeljevanju hrane plastični izdelki za enkratno uporabo uporabljajo v minimalni meri. Za šolsko prehrano učencev v treh starostnih skupinah na dan država nameni od cca. tri do štiri in pol evra, kar je posledica velikosti porcij in stroškov, povezanih s pripravo različnih kosil. Prva evalvacija programa kaže, da dosega cilj zmanjšanja lakote med učenci in izboljšanja njihove splošne dobrobiti.

Navedena novozelandska izkušnja je lahko dober pokazatelj, da ni nobenega razloga, da bi v Sloveniji odlašali z uzakonitvijo brezplačne šolske prehrane, pri čemer se lahko ob številnih domačih izkušnjah za pomoč pri implementaciji ukrepa naslonimo tudi na primer dobre prakse programa »Ka Ora, Ka Ako«.

Tokrat vendarle zares: #ZaOtrokeGre.