SD
  • Glavna stran
  • O stranki
    • Stranka
    • Ljudje
    • Organiziranost
    • Kongres
    • Mednarodno
    • Zgodovina
    • Statut
  • Novice
    • Aktualno
    • Poslanska skupina SD
    • Mnenja
    • Teme
    • Prenos
    • Samo Dejstva
  • Novinarsko središče
  • Podoba
  • Pridruži se nam
  • Menu Menu

#mnenja

dr. Milan Brglez

predsednik Konference Socialnih demokratov in evropski poslanec SD/S&D

Slovenska zunanja politika v času peticij, vojne v Ukrajini ter novih evropskih kriz

Pred dnevi sta v slovenski javnosti zaokrožili dve peticiji dveh skupin intelektualcev in vidnih osebnosti, med njimi tudi dveh bivših predsednikov republike in uglednih bivših politikov, ki sta vsaka na svoj način predstavili videnje rešitve agresije Ruske federacije proti in v Ukrajini. Sam nisem podpisal ne ene ne druge, ker menim, da je podpisovanje peticij vedno stvar predvsem civilne družbe, na aktivnih politikih, ki lahko glede predmeta peticije kaj političnega storimo (vsaj dokler so zahteve peticij v našem delokrogu), pa je, da zahteve civilne družbe upoštevamo in jih v okviru svojih pristojnosti ter glede na svoje zmožnosti in politične priložnosti tudi udejanjamo. Sam sicer menim, da si obe peticiji navkljub različnim poudarkom prizadevata za isto: najprej popolna prekinitev agresije Ruske federacije v Ukrajini, nato pa iskanje skupnih rešitev za novo varnostno-obrambno arhitekturo v Evropi. Z navedenim se strinjam tudi sam, pri čemer moramo pri reševanju rusko-ukrajinske vojne ter drugih mednarodnih konfliktov vzeti v obzir še določene druge dejavnike, če želimo biti zvesti ustavnim določilom in mednarodnim zavezam Republike Slovenije.

Slovensko zunanjo politiko poleg dogajanja v mednarodni skupnosti in veljavnega mednarodnega prava zamejuje najprej naša Ustava in vsakokratna konstelacija političnih sil v Državnem zboru. Poleg Ustave (ta ima kot plod konstitutivnega družbenega dogovora o ustanovitvi in delovanju države tudi na tem področju prednost in zahteva skladnost naših zunanjepolitičnih in diplomatskih ravnanj z njo) pa našo zunanjo politiko določajo še Deklaracija o zunanji politiki (in njej podrejena Strategija zunanje politike), Zakon o zunanjih zadevah, politično-pravna okvira Evropske unije in Nata (v tem vrstnem redu glede na širši kontekst prenosa izvrševanja naših suverenih pravic v primeru Evropske unije in ohranjanja naše suverenosti v primeru Nata) ter seveda članstvo v drugih mednarodnih organizacijah (zlasti pomembna je Ustanovna listina Združenih narodov, a tudi članstva v Svetu Evrope in v Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ne velja zanemariti).

Ko in če upoštevamo vse navedene notranje-, mednarodnopravne in politične zaveze, institucije ter organizacije tudi v primeru vsega obsojanja vredne, nedopustne in nesprejemljive agresije Ruske federacije proti Ukrajini, velja, da moramo kot država voditi takšno (mednarodno) varnostno politiko, ki spoštuje kulturo miru in nenasilja. A to ne pomeni, da ob agresiji ene države na drugo stojimo ob strani, ampak moramo vedno aktivno pomagati državi, ki je bila napadena, da se obrani. Zavzemanje za kulturo miru in nenasilja tako ni, kot se pogosto napačno navaja, pasivna drža oz. »drža ob strani«, ampak terja neprestano aktivno zavzemanje za mir in varnost.

Da bi udejanjali našo Ustavo, predvsem njene določbe o kulturi miru in nenasilja, ter izvajali tudi zaveze iz drugih pravnih in političnih aktov, ki jih je sprejela ali na njih pristala Republika Slovenija, moramo takoj in hkrati, ter kakor dolgo bo to potrebno:

(1) z vsemi razpoložljivimi sredstvi pomagati Ukrajini, da se obrani pred agresijo Ruske federacije. Med ta (razpoložljiva) sredstva ne sodi ne uporaba naše vojske v Ukrajini, ne pristajanje na takšne odločitve EU in Nata, ki bi lahko vodile bodisi do razširitve bodisi do povečanja intenzivnosti mednarodnega oboroženega konflikta med Rusko federacijo in Ukrajino;

(2) si diplomatsko prizadevati za takojšno prekinitev sovražnosti, preprečevanje »totalne vojne« s ciljem (popolnega) ponižanja ali uničenja sovražnika ter proces sklenitve dogovora o miru in varnosti v Ukrajini in Evropi na osnovi veljavnih mednarodnopravnih varnostnih načel in zagotovil (zlasti kolektivne varnosti Organizacije združenih narodov, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi ter Temeljnega akta o medsebojnih odnosih, sodelovanju in varnosti med zvezo Nato in Rusko federacijo, podpisanega v Parizu 27. maja 1997);

(3) na nacionalni in EU ravni sprejemati ukrepe za blaženje gospodarskih, socialnih in družbenih posledic vojne v Ukrajini in v vseh državah Evropske unije ter pomagati slovenskim fizičnim in pravnim osebam, še zlasti najbolj ranljivim, ki so jih prizadele vojna v Ukrajini in sankcije Evropske unije proti Ruski federaciji. Obenem ne smemo dopustiti, da se zaradi naše potrebe po energetski in prehranski neodvisnosti od Ruske federacije in Ukrajine razvodenita podnebna, zelena, socialna in digitalna ambicija Evropske unije in Republike Slovenije.

Da bi zagotovili udejanjanje naše Ustave na področju človekovih pravic ter zaveze iz mednarodnih dokumentov, katerih pogodbenica je tudi Republika Slovenija, je naša dolžnost tudi:

(4) z vsemi humanitarnimi sredstvi in načini, ki so nam na voljo, pomagati žrtvam vojne v Ukrajini ter beguncem, ki pred vojno v Ukrajini bežijo v sosednje države in države Evropske unije. Še zlasti smo odgovorni za tiste, ki so se zatekli v Republiko Slovenijo oziroma bi to želeli v skladu s solidarnostjo znotraj Evropske unije;

(5) preganjati vse, brez kakršnihkoli (še zlasti političnih) razlik, ki so storili, sostorili, ukazali, dopustili ali pa niso, čeprav so vedeli za njih, kaznovali mednarodnih zločinov, izvršenih na ozemlju Ukrajine od razpada Sovjetske zveze do končanja sovražnosti v Ukrajini;

(6) zavzemati se in narediti vse, kar je v naši moči, za ponovno vzpostavitev mednarodne in dosledno uveljavljanje evropske vladavine prava in človekovih pravic. Ta je še vedno naša ključna varovalka pred vladavino ali zlorabo moči in prisile v mednarodnih odnosih.

In končno – aktivno se moramo zavzemati za dolgoročnejšo mednarodno ureditev, ki bo nastala po koncu sovražnosti v Ukrajini. Zato se je dobro držati nekaterih naših ustavnih načel v kombinaciji z veljavnimi načeli mednarodnega prava in prava Evropske unije:

(7) spoštovati moramo samoodločbo ljudstev in ozemeljsko celovitost vseh držav ter njihovo (še zlasti pa ukrajinsko in rusko) vključitev v novo evropsko varnostno arhitekturo. Z vidika Ustave Republike Slovenije in naših mednarodnopravnih zavez ne pride v poštev nobeno priznanje zasedenih oziroma okupiranih ozemelj, četudi so ali bodo ta morda razglasila samostojnost ali priključitev k drugi državi;

(8) preventivno in aktivno se moramo nepristransko odzivati na vse mednarodne spore, oborožene konflikte, razmere in vprašanja, ki ogrožajo ali bi lahko ogrožali mednarodni mir, varnost in pravičnost. Pri tem mora slovenska (zunanja) politika še zlasti v Državnem zboru (oziroma na Odboru za zunanjo politiko) podpirati delovanje diplomacije in diplomatske rešitve (s pravočasnim sprejemanjem stališč, ki naj jih slednja komunicira v dvostranskih in multilateralnih forumih). Izogibati se moramo vsem političnim predlogom, ki bi kazali na naša dvojna merila ali celo onemogočili diplomaciji, da izvaja tiste svoje funkcije, ki jih mora nujno in čimprej izvesti;

(9) okrepiti moramo naše mednarodno razvojno sodelovanje, vključno z njegovim financiranjem, ter humanitarno pomoč. Ta dva instrumenta naše zunanje politike morata poleg gospodarske in kulturne diplomacije postati gonilo slovenskega delovanja v nacionalni in evropski diplomaciji. V praksi to pomeni, da moramo že danes na nacionalni ravni in ravni Evropske unije začrtati ukrepe, ki bodo spodbudili povojno obnovo Ukrajine, prav tako pa pomagali tudi drugim regijam in državam, ki so jih prizadele tako vojna v Ukrajini kot sankcije zoper Rusko federacijo. Naloga naših diplomatk in diplomatov ter diplomatk in diplomatov Evropske unije po koncu vojne v Ukrajini bo tako poskrbeti predvsem za ljudi in njihovo dostojno preživetje.

Med naštetimi devetimi točkami ali smermi (gotovo bi se dalo formulirati še kakšno) zunanjepolitičnega in notranjepolitičnega delovanja Slovenije ni hierarhije. Pomembni pa so rezultati pri vsaki od njih. Situacija v mednarodni skupnosti je kompleksna in temu se je potrebno nenehno prilagajati glede na naša ustavna izhodišča, in glede na zunanjepolitična sredstva, ki so nam na voljo pri njihovi realizaciji. Za Republiko Slovenijo je jasno tudi njihovo zaporedje: gre najprej za diplomatska sredstva, ki jim moramo posvetiti največ pozornosti, nato za ekonomska sredstva, vojaška pa le toliko, kolikor od nas zahtevata bodisi Ustanovna listina Združenih narodov bodisi naše članstvo v zavezništvu Nato (tudi tu ostaja po naši Ustavi jasna hierarhija).

Pred našimi političnimi odločevalkami in odločevalci je zato težka in odgovorna naloga. Še večja pa pred diplomacijo. Kajti politika in civilna družba lahko izrečeta marsikaj, diplomacija pa tega ne sme. Zato moramo paziti, katere korake bomo naredili kdaj ter katere besede in v kakšnem sobesedilu jih bomo uporabili. Še vedno velja namreč opozorilo Georgesa Clemenceauja vsem rodovom, da je lažje narediti vojno kot mir.

Kar je jasno, je, da hitrih, enostavnih in instant rešitev za dogodke v Ukrajini ni in jih ne bo. Potrebna bo smelost, potrpežljivost in diplomatska spretnost, da bomo oblikovali dolgoročne rešitve, ki bodo zdržale. Te pa lahko sprejmemo le na ravni Evropske unije. Zato tudi naše zunanjepolitične in notranjepolitične odločitve ne smejo mimo Evropske unije. Kot odločitve Evropske unije o Ukrajini ne morejo biti sprejete mimo Ukrajine, Ukrajink in Ukrajincev. Vse ostalo bo korak v napačno smer in še en udarec mednarodni ureditvi, ki se je vzpostavila po drugi svetovni vojni, in kot smo jo sooblikovali po našem mednarodnopravnem in političnem priznanju v mednarodni skupnosti. Z vsemi našimi dosedanjimi ravnanji, ki smo jih storili sami, dopustili drugim ali opustili storiti.

Povej svetu!

FacebookTwitterWhatsAppLinkedInViberEmail
Pridi z nami

Preberi še:

Mija Javornik: Javni vrtci – pravica, dolžnost in vrednota?

Vlaganje v znanje in veščine je nesporno najboljša dolgoročna naložba za razvoj države. Zagotovitev pogojev, ki bodo omogočali kakovostno predšolsko vzgojo in varstvo vsem otrokom pa mora zato postati ključna naloga države. Sposobnost javnega financiranja ni samo stvar globine javne denarnice, ampak je predvsem stvar političnih prioritet. Brezplačni vrtci zato niso iluzija, ampak vprašanje vrednot in razumevanja, kaj je resnično pomembno.
5. februarja 2023/by Miha Damiš

ZA odzivno in učinkovito vlado

Slovenija je zaradi pogostih blokad precejšnja zamudnica glede sodobne organiziranosti vlade, novi zakon o vladi pa bo Slovenijo končno postavil na zemljevid držav, kjer se izvoljene vlade ukvarjajo s sedanjostjo in zlasti s prihodnostjo, ne pa s preteklostjo. Izzivov 21. stoletja namreč ni mogoče reševati z organiziranostjo vlade po vzoru 20. stoletja. Zato na referendumu glasujte trikrat ZA!
10. novembra 2022/by Miha Damiš

ZA vsem dostopno dolgotrajno oskrbo

Ne smemo dopustiti privatizacije sociale in zdravstva; ne tudi zaslužkom na račun starejših in črnemu trgu. Dolgotrajna oskrba je stvar vseh. In omogočanje dolgotrajne oskrbe za vse, ki jo potrebujejo, je priložnost za ustvarjanje novih delovnih mest, novih načinov družbenega sobivanja, za nadgradnjo solidarnosti in pravičnosti v družbi. Od naše skupne sposobnosti dolgoročnega preoblikovanja in izboljšanja države blaginje je odvisno, ali bomo zmogli zares nasloviti ključne probleme časa. ZA družbo po meri ljudi.
9. novembra 2022/by Miha Damiš
Vsa #mnenja
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej
Nov začetek
  • Kurenti tradicionalno obiskali Državni zbor6. februarja 2023 - 15:32
  • Šoltes: Zaščitimo novinarje pred cenzuriranjem, ustrahovanjem in utišanjem6. februarja 2023 - 10:26
  • Evropski parlament potrdil strožja pravila političnega oglaševanja6. februarja 2023 - 10:15
  • SD: Povišanje cen vrtcev ne sme pristati na plečih staršev3. februarja 2023 - 13:35
  • Evropski parlament izglasoval večjo zaščito delavcev v plaformnih oblikah dela2. februarja 2023 - 14:22
  • Ministrica dr. Dominika Švarc Pipan: Izpolnjujemo zaveze in ščitimo pravno državo2. februarja 2023 - 12:04
  • Tanja Fajon: Nesprejemljivo, da danes nekdo, ki dela poln delovni čas, ne doseže niti minimalne plače1. februarja 2023 - 19:27
  • Matjaž Han: Športu želimo vrniti, kar nam daje že vrsto let31. januarja 2023 - 15:18

Pridruži se nam na Facebooku!

Link to: Pristopna izjava
Pridruži se socialnim demokratom!
Link to: Doniraj
Podpri socialno demokracijo!
Link to: Prijava na novice
Prijavi se na naše e-novice!
Follow a manual added link
Poveži se v digitalno skupnost SD!
Facebook Twitter YouTube Instagram Podcast Naprej

Socialni demokrati
Socialni demokrati smo napredno politično gibanje, ki uresničuje idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Povezujemo in organiziramo ljudi v močno politično silo, sposobno ustvarjati napredne spremembe. Verjamemo v enakost, solidarnost, svobodo, pravičnost, mir in sodelovanje. Vedno na strani ljudi.
PES S&D Progressive Alliance FEPS
Deklaracija o načelih Stranke evropskih socialistov.

Stranka

  • Stranka
  • Ljudje
  • Mednarodno

Volitve

  • Tanja Fajon
  • Program
  • Ekipa

Sodeluj!

  • Kontakt
  • Pridruži se nam
  • Skupnost članstva
  • Doniraj

Prijavi se na novice!

Forumi

  • Mladi forum
  • Ženski forum
  • Forum starejših
  • Zeleni forum

Mediji

  • Novice
  • Mnenja
  • Podcast
  • Medijsko središče

Splet

  • Impresum
  • Spoštovanje zasebnosti
  • Piškotki

Matjaž Han in predstavniki GZS: Smo na istem čolnu, veslati moramo v isto... Slovenija podala predlog za status kandidatke za BiH
Scroll to top

Ta stran uporablja piškotke.

OkejVeč informacij...

Spoštovanje zasebnosti



Kako uporabljamo piškotke?

Spletna stran uporablja piškotke. Piškotek je datoteka z informacijo o obisku na spletni strani, ki se ob obisku namesti na vašem računalniku. Piškotek je namenjen hitrejšemu in enostavnejšemu obisku spletne strani in na noben način ne spreminja programja vašega računalnika. Izbris piškotka iz vašega računalnika v nobenem primeru ne spremeni načina delovanja vašega računalnika in ne ogroža delovanja računalnika, operacijskega sistema, komponent in opreme.

Podatke, pridobljene s pomočjo piškotkov, uporabljamo izključno za zagotavljanje boljše uporabniške izkušnje ob obisku spletne strani. Podatki, zbrani na naši spletni strani, ne bodo posredovani tretjim osebam, če to ni izrecno navedeno. Za vsako morebitno posredovanje podatkov tretjim osebam bo zahtevana izrecna odobritev.

Več informacij o piškotkih si lahko preberete na tej povezavi.

Google Analytics

Ti poškotki zbirajo informacije, ki so v posplošeni obliki uporabljeneza razumevanje načina uporabe spletne strani, kako so učinkovita orodja, ki jih uporabljamo za obisk te spletne strani ali kako s prilagoditvami in vsebinami izboljšati uporabniško izkušnjo.

Če želite onemogočiti upotabo teh piškotkov, jih lahko onemogočite v nastavitvah vašega brskalnika.

Piškotki drugih storitev

Spletna stran uporablja tudi zunanje spletne storitve, kot so Google Fonts, Google Maps ali YouTube. Tovrstne storitve utegnejo zbirati podatke o uporabi njihovih storitev, kot je na primer IP naslov, zato jih lahko onemogočite tukaj. S tem utegnete bistveno zmanjšati funkcionalnost, izgled in izkušnjo spletne strani. Spremembe bodo uveljavljene ob ponovnem nalaganju strani.

Nastavitve Google Webfont:

Nastavitve Google Maps:

Nastavitve Vimeo in Youtube:

Spoštovanje zasebnosti

Več o načinu spoštovanja vaše zasebnosti lahko preberete tukaj.

Spoštovanje zasebnosti
Sprejmi nastavitveSkrij obvestilo