Nepreklicno odstopljeni minister za notranje zadeve Aleš Hojs je v preteklem tednu ponovno poskrbel za demonstracijo neznanja in brezbrižnosti. Nič neobičajnega za to vlado in še posebej nič neobičajnega za ministra, ki z lažmi in neresnicami opleta enako lahkotno kakor Donald Trump in njegovi privrženci. Toda veliko laži in še več neznanja je v ZDA pripeljalo do poskusa nasilnega prevzema oblasti, ki je bil v ZDA, svetilniku demokracije, kot se radi opišejo sami, nekaj povsem nepredstavljivega, nekaj, o čemer niso razpravljali niti skozi obskurne distopične filmske fantazije. In vendar se je, ko se je povsem zameglila meja med resnico in lažjo, med dejstvom in izmišljotino, zgodilo ravno nepredstavljivo. In čeprav se posledica samovoljne brezbrižnosti povezane z neznanjem danes zdi povsem logična, je še do pred kratkim nismo razumeli kot tako zelo očitne. In kako je ta uvod povezan z razkritjem plač policistk in policistov, ki si ga je dovolil nepreklicno odstopljeni minister Aleš Hojs? V resnici bolj, kot bi si želeli. Do razkritja je prišlo bodisi zaradi v nebo vpijočega neznanja, bodisi zaradi brezbrižne samovolje in posledično ignorance dejstva, da je Slovenija parlamentarna republika, pravna in socialna država, kjer pravila veljajo za vse enako in jih prav nobenemu oblastniku ni dovoljeno uporabljati po mili volji in mimo povsem jasno določenega okvira. In ravno slednje si je, ponovno, bodisi zaradi neznanja, bodisi zaradi samovolje, dovolil Aleš Hojs. In če ne želimo, da se v Sloveniji, na krilih lažnih novic in zamegljenih dejstev, ponovi ameriški scenarij napada na demokracijo in demokratične institucije, potem je prav, da zelo jasno razgradimo vprašanje, ki ga Aleš Hojs bodisi ni znal, še bolj verjetno pa ni želel razumeti.
Razen tajnih podatkov, zaupnosti davčnega postopka ali davčne tajnosti ter podatka, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, omogoča tretji odstavek 6. člena ZDIJZ dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Besedna zveza “javnega uslužbenca” jasno kaže, da so podatki o plačah javnih uslužbencev, tj. porabi javnih sredstev in podatki, povezani z opravljanjem delovnega mesta javnega uslužbenca, javni. Ta del zajema tudi imena in priimke javnih uslužbencev.
Poleg tega Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v prvem odstavku 38. člena izrecno določa, da so plače v javnem sektorju javne, pri čemer so (v tej povezavi) javnosti dostopni podatki o delovnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delovno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo. Ne glede na to določbo so skladno s šestim odstavkom istega člena po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, javnosti dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca (in vsakega funkcionarja) brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti, vendar po postopku, ki ga določa ZDIJZ: obstajati mora torej prosilec, ki zaproša za informacijo javnega značaja, medtem ko organ (v danem primeru MNZ) posreduje informacijo javnega značaja prosilcu, ne sam sebi ali vsej javnosti na spletni strani organa.
Iz pripravljalnih gradiv takratnega predloga ZSPJS ne izhaja, da bi kadarkoli govorili v javnosti plač v smislu javnega razkritja imen in priimkov s strani organa, ki poseduje informacije. Plače v javnem sektorju so res da javne in se za vsakega javnega uslužbenca se lahko izve, kakšno plačo ima, vendar ne skladno z določili 38. člena ZSPJS, pač pa tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po drugem odstavku 38. člena ZSPJS so uporabniki proračuna podatke o plačah dolžni posredovati ministrstvu, pristojnemu za sistem plač v javnem sektorju, po tretjem odstavku istega člena so uporabniki proračuna lokalne skupnosti dolžni podatke o plačah posredovati tudi pristojnemu organu lokalne skupnosti, medtem ko se po četrtem odstavku istega člena podatki posredujejo Agenciji za javnopravne evidence in storitve, skladno z metodologijo, ki jo predpiše minister, pristojen za sistem plač v javnem sektorju.
Gre za Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 28/14, 52/14 in 88/16), ki v 7. členu določa številne sklope podatkov oz. kaj se pošilja na AJPES (med katerimi pa ni imenov in priimkov):
Uporabnik proračuna posreduje naslednje podatke:
1. identifikacija podatkov o izplačilih in številu zaposlenih:
– ID podatkov,
– datum posredovanja (LLLL-MM-DD),
– čas posredovanja (HH:MM:SS),
– zaporedna številka paketa,
– šifra poročevalca,
– ime datoteke;
2. podatki o uporabniku proračuna pri posredovanju podatkov o izplačilih:
– šifra uporabnika proračuna (Z350),
– naziv uporabnika proračuna,
– elektronski naslov (elektronski naslov za sprejemanje obvestil),
– mesec obračuna (Z010),
– leto obračuna (Z010),
– število vseh koledarskih dni v mesecu napotitve (Z062),
– dan izplačila,
– mesec izplačila,
– leto izplačila,
– oznaka obračuna;
3. podatki o uporabniku proračuna pri posredovanju podatkov o številu zaposlenih:
– šifra uporabnika proračuna (Z350),
– naziv uporabnika proračuna,
– elektronski naslov (elektronski naslov za sprejemanje obvestil),
– dan, za katerega se podatki posredujejo,
– mesec, za katerega se podatki posredujejo,
– leto, za katero se podatki posredujejo,
– oznaka napotitve (0 – število zaposlenih, ki opravljajo delo v Republiki Sloveniji, 1 – število zaposlenih, napotenih v mednarodne civilne misije, mednarodne organizacije, organe Evropske unije in druge organizacije),
– število zaposlenih, ki se financirajo iz državnega proračuna,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz proračuna občin,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz sredstev Evropske unije ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz drugih javnih sredstev za opravljanje javne službe,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz sredstev od prodaje blaga in storitev na trgu,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz nejavnih sredstev za opravljanje javne službe in sredstev prejetih donacij,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz sredstev za financiranje javnih del,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz namenskih sredstev, iz katerih se v celoti zagotavlja financiranje stroškov dela zaposlenih, in sicer mladih raziskovalcev, zdravnikov pripravnikov in specializantov, zdravstvenih delavcev pripravnikov in zdravstvenih sodelavcev pripravnikov ter zaposlenih na raziskovalnih projektih,
– število zaposlenih, ki se financirajo iz sredstev za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14);
4. osnovni podatki o obračunu:
– zaporedna številka obračuna,
– davčna številka zaposlenega (Z360),
– povprečna mesečna delovna obveznost (Z050),
– povprečna mesečna delovna obveznost za krajši delovni čas (Z052),
– mesečna delovna obveznost (Z051),
– mesečna delovna obveznost za krajši delovni čas (Z053),
– valuta obračuna izplačila (ISO 4217),
– devizni tečaj,
– država napotitve (Z520),
– indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov (Z450),
– bruto bruto plača (Z280),
– bruto plača in nadomestila (Z080),
– osnova za izračun prispevkov (Z270),
– osnova za izračun davčnega odtegljaja od dohodkov iz delovnega razmerja (Z271),
– neto plača I (Z290),
– neto izplačilo (Z300 oziroma Z490 pri plači za delo v tujini);
5. podatki o delovnem mestu:
– del poslovnega subjekta (Z630),
– šifra funkcije ali delovnega mesta – FDMN (Z370),
– šifra naziva (Z371),
– referenčna šifra funkcije, delovnega mesta/naziva (Z372),
– referenčna šifra naziva (Z373),
– plačni razred FDMN (Z381),
– vrednost plačnega razreda FDMN (Z073),
– znesek znižanja osnovne plače FJU – 14. člen Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 40/12 – ZUJF in 46/13; v nadaljnjem besedilu: ZSPJS) (Z117),
– znižana osnovna plača FJU – 14. člen ZSPJS (Z116),
– znesek zvišanja osnovne plače FJU – 15. člen ZSPJS (Z119),
– zvišana osnovna plača FJU – 15. člen ZSPJS (Z118),
– znesek zvišanja osnovne plače FJU – prvi odstavek 19. člena ZSPJS (Z590),
– zvišana osnovna plača FJU – prvi odstavek 19. člena ZSPJS (Z591),
– znesek zvišanja osnovne plače – drugi odstavek 19. člena ZSPJS (Z593),
– zvišana osnovna plača FJU – drugi odstavek 19. člena ZSPJS (Z592),
– osnovna plača za pripravnika – 9.a člen ZSPJS (Z580),
– osnovna plača FJU (Z070),
– plačni razred javnega uslužbenca oziroma funkcionarja z napredovanji (Z380), katerega nominalna vrednost je izražena v izrazih: Z070 ali Z116 ali Z118 ali Z580 ali Z581 ali Z591 ali Z592,
– znesek zvišanja osnovne plače v odstotku po drugem stavku drugega odstavka 59. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Uradni list RS, št. 68/07 in 58/08 − ZSPJS-I; v nadaljnjem besedilu: ZSSloV) (Z560),
– zvišana osnovna plača FJU – 59. člen ZSSloV (Z571),
– osnovna plača za pripravnika MORS (Z581),
– osnovna plača za krajši delovni čas (Z071),
– delež zaposlitve FJU na funkciji ali delovnem mestu (Z550),
– delež osnovne plače FJU (Z551),
– faktor za izračun povečane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z600),
– vrednost zvišane oziroma znižane pedagoške oziroma učne ure (Z601),
– faktor za izračun dodatne tedenske pedagoške obveznosti visokošolskih učiteljev in sodelavcev (Z602),
– mesečna vrednost dodatne tedenske pedagoške obveznosti (Z603),
– vrednost zmanjšane pedagoške oziroma učne obveznosti (Z604),
– mesečno število ur zmanjšanega obsega dela (Z605),
– znesek dela plače in drugih prejemkov institucij drugih držav/mednarodnih organizacij (Z606),
– disciplinska sankcija za pravosodne funkcionarje – odbitek bruto plače (Z611),
– odbitek plače po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) (Z620),
– osnova za izračun plače za delo v tujini (Z470),
– plača za delo v tujini (Z471),
– indeks življenjskih stroškov Organizacije združenih narodov (Z450),
– razlika do plače glede na 49. člen ZSPJS (A040),
– primerljivi znesek plače, določen po ZSPJS (Z104),
– prevedena osnovna plača javnega uslužbenca oziroma funkcionarja (Z105),
– korekcijska osnovna plača (Z106),
– razlika za odpravo nesorazmerja (Z107),
– osnovna plača – za obračun V (Z108),
– primerljivi znesek plače, določen po predpisih in kolektivnih pogodbah, ki se uporabljajo do začetka izplačila plač po ZSPJS (Z111),
– delež razlike za odpravo nesorazmerja (Z113),
– osnovna plača – za obračun II (Z114),
– zmanjšanje po uredbi (Z115),
– odbitek plače funkcionarja (Z610),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja je državni proračun (Z621),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so proračuni občin (Z622),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja je ZZZS, ZPIZ (Z623),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so sredstva, pridobljena iz proračuna Evropske unije ali drugih mednarodnih virov, vključno s sredstvi sofinanciranja iz državnega proračuna (Z624),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so javna sredstva za opravljanje javne službe (npr. koncesnine, pristojbine, takse, RTV prispevek) (Z625),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so sredstva, pridobljena iz prodaje blaga in storitev na trgu (Z626)
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so nejavna sredstva za opravljanje javne službe in sredstva prejetih donacij (Z627),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so sredstva namenjena opravljanju javnih del (Z628),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so namenska sredstva, iz katerih se v celoti zagotavlja financiranje stroškov dela zaposlenih, in sicer mladih raziskovalcev, zdravnikov pripravnikov in specializantov, zdravstvenih delavcev pripravnikov in zdravstvenih sodelavcev pripravnikov ter zaposlenih na raziskovalnih projektih (Z629),
– bruto znesek plače in nadomestil (Z080 brez nadomestil tipa H), katerega vir financiranja so sredstva za zaposlene na podlagi Zakona o ukrepih za odpravo posledic žleda med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 (Uradni list RS, št. 17/14) (Z631);
6. podatki o izplačilu bruto plače in nadomestil za obdobje obračuna:
– šifra izplačila (tipa izplačil A in B),
– vrsta izplačila,
– mesec obračuna izplačila,
– leto obračuna izplačila,
– število ur (Z060),
– število normiranih ur (Z061),
– število dni napotitev v tujino (Z063),
– bruto znesek za vrsto izplačila (Z040),
– neto znesek za vrsto izplačila;
7. podatki o izplačilu dodatkov za obdobje obračuna:
– šifra izplačila (tip izplačil C – dodatki),
– vrsta izplačila,
– mesec obračuna izplačila,
– leto obračuna izplačila,
– število ur (Z060),
– število normiranih ur (Z061),
– bruto znesek za vrsto izplačila (Z040),
– neto znesek za vrsto izplačila;
8. podatki o izplačilu delovne uspešnosti za obdobje obračuna:
– šifra izplačila (tip izplačil D – delovna uspešnost),
– vrsta izplačila,
– mesec obračuna izplačila,
– leto obračuna izplačila,
– bruto znesek za vrsto izplačila (Z040),
– neto znesek za vrsto izplačila;
9. podatki o izplačilu drugih vrst izplačil:
– šifra izplačila (tipi izplačil: E, F, G, H, I, J, L, N, O, S in R), če je vrednost faktorja B1 iz uredbe enaka 1,
– vrsta izplačila,
– mesec obračuna izplačila,
– leto obračuna izplačila,
– število ur (Z060),
– število normiranih ur (Z061),
– bruto znesek za vrsto izplačila (Z040),
– neto znesek za vrsto izplačila.
ZSPJS ni namenjen javnemu razkrivanju podatkov neposredno v razmerju do prosilcev (kot ZDIJZ – pa tudi ta med taksativno naštetimi informacijami javnega značaja, ki se posredujejo v svetovni splet po 10. členu, ne omenja imen in priimkov), pač pa v prvi vrsti sistemsko do AJPES, ki nato javno objavi le tiste podatke, ki jih določa prvi odstavek 38. člena, torej brez imena in priimka. Temu pritrjuje šesti odstavek 38. člena, ki določa, da so – »ne glede na določbo prvega odstavka tega člena – javnosti po postopku, ki ga ureja ZDIJZ, dostopni individualni podatki o znesku celotne bruto plače vsakega javnega uslužbenca in vsakega funkcionarja brez zmanjšanja za morebitne odbitke iz naslova izvršbe, kreditov ali drugih osebnih obveznosti«.
Če torej zahteva prosilec dostop do plač po ZDIJZ, se mu lahko posredujejo vsi podatki vključno z imeni in priimki (ki so tako dostopni prosilcu), medtem ko ZSPJS ne omogoča, da bi organ sam objavil plače javnih uslužbencev z imeni in priimki. ZSPJS ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev (torej množina) v javnem sektorju, pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Zakon določa skupne temelje sistema plač v javnem sektorju, in sicer za uveljavitev načela enakega plačila za delo na primerljivih delovnih mestih, nazivih in funkcijah, za zagotovitev preglednosti sistema plač ter stimulativnosti plač. ZSPJS torej naslavlja sistem plač, primerljivost delovnih mest (manko tega je glavni razlog stavke policistov) in preglednost sistema. Ne naslavlja posameznega javnega uslužbenca. Slednjega varuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov, po katerem se osebni podatki obdelujejo zakonito in pošteno (načelo zakonitosti in poštenosti). Kar je pomembno v zvezi z objavo podatkov plač s strani MNZ, je tudi načelo sorazmernosti (3. člen), po katerem se osebni podatki, ki se obdelujejo (torej tudi razkrijejo), morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Namen MNZ verjetno ni bil v prikazu primerljivosti delovnih mest (kar je cilj ZSPJS), pač pa v šikaniranju policistov, saj so bile le njihove plače, ne pa primerljiva delovna mesta, javno objavljene (ne pa npr. primerljiva delovna mesta vojaških policistov, pravosodnih policistov, paznikov ali poklicnih gasilcev). Glede pravnih podlag v javnem sektorju ZVOP v 9. členu določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Ta zakon, torej ZSPJS tega ne določa.
Ime in priimek je “temeljni” osebni podatek, ki ga vsak posameznik dobi z rojstvom; ni mogoče sklepati, da je zakonodajalec v prvem odstavku 38. člena ZSPJS (ki jasno in izrecno specificira določa podatke) “mislil” tudi na ime in priimek. Če bi to zakonodajalec želel, ali mislil, bi to jasno zapisal. Ker na to ni moč sklepati niti iz temeljnih ciljev zakona, lahko rečemo, da je takšno razmišljanje “nedopustno plezanje po lestvi abstrakcije” in prevzemanje vloge zakonodajalca, ki razlagalcu (četudi je to sodišče, še manj pa katerokoli ministrstvo) ni bila nikoli dana.
In še zaključno vprašanje. Kako blizu je ameriški scenarij v Sloveniji? Bolj, kot si mislimo. Zato je toliko bolj pomembno, da vložena konstruktivna nezaupnica Janezu Janši in njegovi vladi uspe. Če želimo ohraniti demokratično republiko seveda. Odločitev je v rokah 90 neposredno izvoljenih. Kmalu pa ponovno tudi aktivni in pasivni volilni pravici vseh nas.
Odbor za zdravstvo na zahtevo SD o hitrih testih, »bolanih poslih« in deja... 
