Državni zbor potrdil spremembe kazenskega zakonika glede »zločina iz sovraštva« in zakon o zaščiti žvižgačev

Državni zbor je na predlog Ministrstva za pravosodje, ki ga vodi dr. Dominika Švarc Pipan, potrdil novelo kazenskega zakonika, s katero se v kazensko zakonodajo uvaja t. i. »zločin iz sovraštva« (ang. »hate crime«) kot obvezno oteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni, ter predlog novele zakona o zaščiti prijaviteljev, ki bo zaščitil tako imenovane žvižgače.

27. januar 2023

Z novo ureditvijo bo katerokoli kazensko dejanje, povod za katerega so osebne okoliščine žrtve, terjalo strožje kaznovanje storilca. Gre za kazniva dejanja storjena zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katerekoli druge osebne okoliščine.

Ministrica Švarc Pipan je izpostavila, da je namen predlagane novele tudi dokončna uskladitev z direktivami Evropske komisije s področij trgovine z ljudmi, goljufij na škodo finančnih interesov Unije, terorizma in zlorab trga finančnih instrumentov.

Poslanec SD Damijan Zrim je v stališču Poslanske skupine SD ocenil, da morajo poslanci opozarjati na nesprejemljivost zločinov iz sovraštva in sovražnega govora ter na pomen kulture dialoga in spoštovanja sleherne posameznice in posameznika. Osebne okoliščine namreč ne smejo biti razlog, da je posameznik obravnavan drugače ali da je celo tarča diskriminacije, nestrpnosti in nasilja, so prepričani.

DZ je potrdil tudi predlog novele zakona o prijaviteljih, to je t.i. žvižgačih. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov iz svojega delovnega okolja bodisi z uporabo notranjih prijavnih poti, zunanje prijave ali celo javnega razkritja, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Več krogov vsebinskih usklajevanj je uspešno vodil državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje dr. Igor Šoltes. Prijava kršitev predpisov in odprava nepravilnosti je v javnem interesu, prispeva pa tudi k boljši kakovosti in ustreznosti storitev v zasebnem in javnem sektorju, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske unije, nenazadnje pa tudi h krepitvi pravne države in vladavine prava.