Koalicijski valjar zavrnil sprejem rešitev za obstoj poštnih poslovalnic v manjših krajih

Socialni demokrati so danes na odboru za gospodarstvo Državnega zbora podprli predlog novele Zakona o poštnih storitvah, ki jih je s podpisi več kot 5000 ljudi vložil Sindikat poštnih delavcev. Zakon predvideva nadomestilo za izvajanje univerzalnih poštnih storitev, ki bi omogočil finančno kritje za poslovanje poštnih poslovalnic v manjših krajih, kjer ni mogoče zagotoviti rentabilnega poslovanja, so pa poštne storitve pomembne za enake možnosti ljudi v manjših krajih. Pošta je v zadnjih letih zaprla kar 67 poslovalnic, na kar sta s poslanskimi vprašanji opozarjala tudi poslanca SD Marko Koprivc in Samo Bevk.

26. november 2020

Dobrih 61 odstotkov poslovalnic Pošte Slovenije, predvsem podeželskih, posluje z izgubo. Država, 100% lastnica Pošte Slovenije, pa od nje zahteva dobičkonosnost. Zato Pošta Slovenije od leta 2012 znižuje svoje stroške s krajšanjem delovnega časa, zapiranjem manjših poslovalnic, predvsem na podeželju, z razširitvijo komercialnega dela storitev in predajo opravljanja poštnih storitev drugim ustanovam, kot so banke, bencinski servisi in občine. Sprejem zakona, ki bi uredil finančno kritje izgub takšnih poslovalnic, s tem pa zagotovil resnično univerzalne poštne storitve za celotno prebivalstvo, predlaga Sindikat poštnih delavcev z več kot 5000 podpisi volivk in volivcev.

Problem izhaja iz zmotnega prepričanja, da je poštni trg popolnoma liberaliziran, kar pa ne drži v celoti. Iz tega izhaja, da lahko na prostem trgu v svojem podjetju lastnik samostojno odloča o cenah, poslovalnicah, rokih dobave itd. Torej lahko konkurenti Pošte Slovenije, tako na področju pisem, kot paketov in časopisov, najraje opravljajo svoje dejavnosti v mestnih središčih, tiste oddaljene vasi pa prepustijo pošti. Ne splača se jim. Pošta Slovenije, kot izvajalec javne storitve, pa mora za isto ceno in pod istimi pogoji (vseh pet dni) to raznesti v vse hiše in podjetja v Sloveniji. In to dela, ker tako veleva evropska zakonodaja. In prav zato, ker država od izvajalca javne storitve zahteva tudi izvajanje nekomercialnih opravil oziroma opravil v nekomercialnih okoljih, ta ista evropska zakonodaja omogoča državam, da svoja podjetja subvencionirajo v tistem delu, kjer pri raznosu klasičnih pisem v nekomercialnem delu nastaja strošek večji od prihodka.

Državljani se vse glasneje pritožujejo zaradi zapiranja pošt in vse slabše kakovosti poštnih storitev, obe posledici pa sta neizogibni tudi v prihodnje, v kolikor ne pride do spremembe zakona. Na dejstvo, da je država napačno zastavila poslanstvo Pošte Slovenije, opozarja tudi vrsta županov, lokalnih skupnosti in civilnih inicativ. Dobiček tudi v tem primeru ne bi smel biti edino merilo, še posebej ne na račun zmanjšane dostopnosti in možnosti prebivalstva.

Pošta je v zadnjih letih zaprla kar 67 poslovalnic.

Poslanka SD mag. Meira Hot je v razpravi poudarila, da zakon izkazuje močno izraženo voljo državljank in državljanov, županov, lokalnih skupnosti, sindikatov kot tudi zaposlenih, zato je po mnenju poslanke nesprejemljivo, da vlada te volje ne prepozna, se dela gluho pozivom ljudi in vidi zgolj dobičkonosnost pošte. »Zapiranje poštnih poslovalnic in krajšanje delovnega časa nižajo kakovost in dostop do poštnih storitev in poštnega omrežja za lokalno prebivalstvo, predvsem za starejše ljudi, ki se novim trendom poslovanja ne zmorejo prilagoditi,« je poudarila.

Podpredsednik Odbora za gospodarstvo in poslanec SD Soniboj Knežak je izpostavil, da zapiranje poštnih poslovalnic pomeni tudi izgubo delovnih mest in posledično izgubo socialne varnosti zaposlenih, izrazil pa je tudi začudenje nad stališčem PS Desus, ki zakona ne podpira. »Klasične poštne storitve uporabljajo predvsem starejši, zato me čudi, da stranka, ki naj bi zagovarjala potrebe starejših, tega zakona ne podpira.« je zaključil.

Predlog zakona je podprla tudi Komisija Državnega Sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Podpredsednik komisije Tomaž Horvat ga je označil kot poizkus ustrezne sistemske rešitve pred nadaljnjim zapiranjem nedonosnih pošt in predvsem ohranjanju podeželskih pošt, izrazil pa je tudi obžalovanje nad mnenjem MGRT, da slednje (še) ni relevanten problem, ki bi si zaslužil reševanje.

Tako je po pričakovanjih koalicijska večina rešitve sindikatov poštnih delavcev zavrnila brez da bi ta ista večina podala kakršno koli rešitev za vse večje probleme Pošte Slovenije in njenih zaposlenih.