Odbor DZ za kulturo o vplivih madžarskega financiranja slovenskih medijev, povezanih s stranko SDS
Koliko stane oblast v Sloveniji?
Koliko stane oblast v Sloveniji, je vprašanje, ki si ga je poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec v odgovorih na novinarska vprašanja zastavil pred sejo Odbora za kulturo, ki je danes obravnaval vprašanja vpliva financiranja madžarskega kapitala slovenskih medijev, povezanih s stranko SDS.
Prav tako je poslanec izpostavil, da bo treba iskati vzroke, predvsem pa namero tovrstnih manevrov, ki se ne tičejo samo Slovenije, temveč tudi širšega evropskega prostora, ki je po mnenju Nemca lahko »tarča« interesov različnih mednarodnih akterjev, ki si želijo destabilizacije evropskega prostora in njegove šibkosti.
Odbor za kulturo o financiranju slovenskih medijev s strani madžarskega kapitala
Na Odboru Državnega zbora za kulturo je danes potekala seja o vplivih financiranja madžarskega kapitala slovenskih medijev povezanih s stranko SDS. Kot je že znano, gre za sumljive finančne tokove s strani madžarskih poslovnežev, povezanih z vladajočo stranko madžarskega premiera Viktorja Obrana in stranko SDS. V medijih so se namreč že pred časom pojavili zaskrbljujoči indici, da naj bi prav madžarska vlada pod vodstvom Orbana financirala medije blizu SDS, predvsem dve medijski hiši, NovaTV24.si in Nova hiša.
Ključna vprašanja, zakaj prihaja do mednarodnega financiranja medijev skrajne desnice, pri čemer gre za evidenten zaobid zakona o političnih strankah, ki prepoveduje financiranje iz tujine ter ali so s kapitalom sumljivega izvora ogroženi liberalna demokracija, svoboda govora in združevanja ter neodvisnost sodstva in medijev, so tista, ki po prepričanju obeh poslancev Socialnih demokratov Sama Bevka in Matjaža Nemca terjajo odgovore.
Prakse številnih evropskih držav, v katerih je zaznati sledi madžarskih finančnih tokov, tako po prepričanju Socialnih demokratov kažejo na grobe posege v temelje demokratičnih ureditev ter s tem povezanih pravic, svoboščin, vsem, na čemer temelji in skupaj z njimi raste ali slabi Evropska skupnost. Slabitev slednje, ne samo v političnem, temveč tudi v gospodarskem, socialnem ter tudi demokratičnem oziru pa je strateški interes mnogih mednarodnih akterjev, katerih agenda prevlade in dominance se lažje uresničuje prav z rahljanjem socialne kohezivnosti evropske skupnosti in vnašanjem strahu, represije in ustvarjenjem razmer: vsi proti vsem.
Matjaž Nemec je na seji odbora izrazil skrb, da smo se znašli sredi bitke velesil, katerih cilj je destabilizacija Evrope, pri tem pa opozoril, da lahko financiranje iz tujine pomeni veliko grožnjo, če ne celo napad na suverenost naše države. Koliko stane oblast, kdo ter za kaj jo je pripravljen plačati, se je vprašal.
Znašli smo se sredi bitke velesil, katerih cilj je destabilizacija Evrope, financiranje iz tujine pa lahko pomeni veliko grožnjo, če ne celo napad na suverenost naše države. Koliko stane oblast, kdo ter za kaj jo je pripravljen plačati?
Matjaž Nemec, poslanec Socialnih demokratov
Socialni demokrati strogo obsojajo vse nezakonite posege, ki bi utegnili zamajati ali celo rušiti demokracijo kot družbeni sistem, utemeljen na svobodi govora in združevanja ter neodvisnosti sodstva in medijev. V sled tega so na Ministrstvu za kulturo pripravili novo medijsko zakonodajo, ki nagovarja ta vprašanja ter ponuja ukrepe za boj proti lažnim novicam, sovražnemu govoru, ne transparentnosti medijskega financiranja in lastniškem obvladovanju medijev.
Pripravljen predlog prenove medijske zakonodaje
Državna sekretarka na kulturnem ministrstvu pristojna za področje medijev dr. Tanja Kerševan Smokvina je na seji odbora med drugim poudarila, da je bilo v zadnjem letu vloženo veliko naporov za pripravo prenove medijske zakonodaje, ki so jo vodilo jasno opredeljeni cilji: spodbujanje neodvisnih, profesionalnih in standardom zavezanih medijev, a se je proces začasno vstavil z odstopom predsednika vlade.
»Večja preglednost medijskega trga, lastništva in financiranja medijev ter zaščita pluralizma medijev, izvršljivost že obstoječe prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih ter uskladitev z ustavo je nekaj poglavitnih točk, ki smo jim skupaj s strokovno in zainteresirano javnostjo sledili, v skladu z vodilom, da mora biti vloga države pri zagotavljanju pravice do javnega obveščanja in do obveščenosti v prvi vrsti osredotočena na zagotavljanje ustreznih pogojev, ki bodo omogočali obstoj svobodnega, pluralnega medijskega prostora in nastanek kakovostnih programskih vsebin,« je izpostavila Kerševan Smokvina.
Za lažje razumevanje obsežne materije prenovljene medijske zakonodaje pa so ukrepi razdeljeni na:
- ukrepe namenjene zviševanju kakovosti, profesionalnosti in etičnosti novinarskega dela ter spodbujanju uredniške in poklicne avtonomije na področju samoregulacije v medijih;
- ohranjanju in razvoju novinarskih in drugih ključnih delovnih mest v medijih, ne glede na to, ali se delo opravlja na podlagi pogodbe delovnega ali civilnega prava ali samostojno kot poklic, dejavnosti samostojnih novinarjev in deficitarnih poklicev v medijih;
- spodbujanju in razvoju medijske pismenosti, kritični obravnavi primerov spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti v medijih ter prepoznavanju neresničnih in zavajajočih informacij v medijih.
Ob tem je dr. Tanja Kerševan Smokvina, strokovnjakinja iz področja medijev, poudarila, da izdajatelji, ki so pod neposrednim ali posrednim prevladujočim vplivom, med drugim tudi s strani političnih strank, ne bodo mogli pridobiti javne finančne podpore. »Financiranje medijev, ki so pod prevladujočim vplivom političnih strank, pa bi prav tako lahko odprlo vprašanje skladnosti z določbami o financiranju političnih strank po Zakonu o političnih strankah,« je pojasnila državna sekretarka ter dodala, da na razpisih Ministrstva za kulturo tako ne bodo mogli sodelovati izdajatelji medijev, katerih odgovorni uredniki ali osebe, ki so jih je nadomeščale, so bili v zadnjih dveh letih od dneva objave razpisa pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po Kazenskem zakoniku.
S predlogom prenove medijske zakonodaje bi medijski prostor pripravili na digitalno sedanjost in prihodnost, hkrati pa bi poskrbeli za zaščito in krepitev neodvisnega novinarstva ter poslovno vzdržnost medijev kot hrbtenice javnega prostora.
dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka
Prav tako je pojasnila, da je lahko odrekanje javno finančne podpore še posebej učinkovita odvračalna sankcija v boju zoper sovražni govor, kar kažejo tudi nekateri nedavni dokumenti, h katerim so države, vključno s Slovenijo, pristopile na mednarodni ravni.
»Izhajajoč iz ustavne prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepovedi spodbujanja k nasilju in vojni, mednarodnih obveznosti Republike Slovenije ter mednarodne sodne prakse je potrebno zagotoviti učinkovito preprečevanje razširjanja t. i. sovražnega govora prek medijev, ob hkratni zagotovitvi, da zadevna omejitev ne bo nesorazmerno posegala v svobodo izražanja, zagotovljeno v prvem odstavku 39. člena Ustave Republike Slovenije,« je bila jasna Smokvina. Že obstoječi prepovedi aktualnega zakona o medijih, da izdajatelj ne sme prek medija razširjati programskih vsebin, s katerimi se spodbuja k narodni, rasni, verski, spolni ali drugi neenakopravnosti, k nasilju in vojni, ali razpihuje narodno, rasno, versko, spolno ali drugo sovraštvo in nestrpnost, se po novem pripravljenem predlogu medijske zakonodaje dodaja ustrezno kazenska določba oziroma se določamo kazensko sankcijo (globo) za njeno kršitev.
