Odziv Ministrstva za kulturo
Krnjenje neodvisnosti medijev in napadi na novinarje so resen izziv demokracije
»Nihče ne more opravljati svojega dela v skladu z najvišjimi poklicnimi standardi, če ni varen. To velja tudi za novinarje. Nasilje, nadlegovanje in ustrahovanje, usmerjeno proti novinarjem in pogosto tudi njihovim svojcem, ne povzročajo samo strahu med njimi, temveč nezaupanje in negotovost znotraj celotne družbe,« je izpostavila državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Tanja Kerševan Smokvina v odzivu na aktualno dogajanje. Poudarja, da s tem vplivajo na svobodo medijev in svobodo izražanja ter ljudem jemljejo možnost informiranega odločanja o vprašanjih, ki jih zadevajo.
Evropska komisija je poročanje o zagotavljanju varnosti novinarjev vključila v predlog rednega spremljanja stanja vladavine prava v državah članicah. Svet za splošne zadeve bo vzpostavitev novega mehanizma obravnaval naslednji teden in pri tem bo s svojimi predlogi sodelovala tudi Slovenija, je povedala državna sekretarka pristojna za medije. K vključitvi področja medijev so spodbudili naraščajoči pritiski na novinarje, pred katerimi niso imune niti države z najdaljšimi demokratičnimi tradicijami.
Normalizacija tovrstnega diskurza je nesprejemljiva v vsakih okoliščinah, a verbalne in fizične grožnje so v času, ko eksistenco slovenskih novinarjev ogrožajo kolektivna odpuščanja in omejene zaposlitvene možnosti, še dodatno zaskrbljujoče.
dr. Tanja Kerševan Smokvina, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo
Splošnemu slabšanju delovnih razmer v medijih, zaposlitveni in socialni negotovosti se pridružujejo verbalne in fizične grožnje, vključujoč grožnje s smrtjo, ki so se po poročanju Sveta Evrope v zadnjem letu podvojile. Resne telesne poškodbe in celo smrti pogosto ostajajo neraziskane ali nekaznovane, tudi v Sloveniji, je izpostavila.
»Nedavni izbruhi javne stigmatizacije novinarjev, in kot poroča Društvo novinarjev Slovenije, celo neposrednih uličnih napadov, so zaskrbljujoč znanilec stopnjevanja pritiskov. Ponižujoč govor, ustrahovanje in diskreditacije, zlasti če prihajajo od javnih osebnosti, so, kot kažejo poročila mednarodnih organizacij, pogosto le korak do fizičnih oblik nasilja. Svet Evrope takšne trende prepoznava v številnih državah članicah in posebej pred volitvami,« je povedala Kerševan Smokvina.
Zato so v odzivu Ministrstva za kulturo poudarili, da je normalizacija tovrstnega diskurza nesprejemljiva v vsakih okoliščinah, »a verbalne in fizične grožnje so v času, ko eksistenco slovenskih novinarjev ogrožajo kolektivna odpuščanja in omejene zaposlitvene možnosti, še dodatno zaskrbljujoče.«
Zato si bo po besedah Kerševan Smokvine Ministrstvo za kulturo pod vodstvom mag. Zorana Pozniča še naprej prizadevalo za sodelovanje vseh ključnih resorjev pri vzpostavljanju varnega okolja za novinarje, da bodo lahko opravljali svoje delo.
Ob tem še dodaja, da proučujejo tudi možnost za obnovo, z odstopom predsednika vlade začasno ustavljenega procesa, prenove zakona o medijih, ki je začrtala krepitev novinarske avtonomije in socialne varnosti ob večji transparentnosti delovanja medijev in njihovega financiranja.
S pripravljeno prenovljeno medijsko zakonodajo želimo medije opolnomočiti, da bodo lahko uresničevali svoje, v današnjih časih vse bolj zahtevno, poslanstvo: informirati ljudi in miselnost družbe peljati v prihodnost.
mag. Zoran Poznič, minister za kulturo
