Za sodelovanje, spoštljiv dialog in enotnost

»Ko vidim, da z ramo ob rami stojim z vsemi vami tukaj na Pristavi, kot ob številnih obeležjih širom Slovenije, z vsemi, ki se strumno, s pesmijo, spominsko besedo in polni zanosa spominjamo dogodkov izpred več kot sedemdesetih let, nimam skrbi. Da nas je dedičev resnice o veličastnem narodnoosvobodilnem boju preveč in da smo preveč ponosni in tovariški, da bi nas bilo lahko preglasiti.

V veliko čast mi je, da vas lahko nagovorim na tej tradicionalni spominski slovesnosti na območju, ki je še kako pomembno za našo zgodovino.

Le dva meseca po ustanovitvi Osvobodilne fronte so se namreč v teh krajih pogumni ljudje že začeli organizirati. Nič ni moglo ustaviti želje in hotenja po življenju v svobodni, solidarni in pravični družbi.

Grosupeljsko in stiško območje je bilo strateškega pomena, saj so tukaj delovali številni organi Osvobodilne fronte, narodnoosvobodilni odbori in njihovi aktivisti. Bilo je območje z veliko vojaškimi aktivnostmi, tako partizanskimi kot okupatorskimi in izdajalskimi.

Kljub številnim grozodejstvom so ti kraji ponosno stali. Vseskozi bodrili in bili opora našim borcem v pričakovanju tako želene zmage. Ta je prišla v maju 45 in danes nam ta boj prenaša mnogo pomembnih sporočil. Ki jih moramo slišati in jih nositi v srcu.

Naj ostane jedro spomina na tisti čas predvsem hrabrost, nevdanost v usodo, predanost svobodi, enakosti, družbeni pravičnosti in bratstvu med narodi. Naj nas hrabri to sporočilo, da je veličasten upor zoper zlo fašizma in nacizma toliko večji in močnejši od pritlehnosti izdaje.

To si več kot zaslužijo naši padli borke in borci za svobodo, aktivisti, vsi uporni ljudje, ki so se uprli tudi za ceno svojega življenja. Slava jim.

Zaslužijo si tudi to, da danes, vsem borcem in žrtvam v spomin, ohranjamo vrednote antifašizma in narodnoosvobodilnega boja.

Kajti tudi danes nekateri politiki zasajujejo semena, iz katerih poganja sovraštvo in raste avtoritarnost. Videli smo, kako malo je treba, da se na oblast povzpnejo sile, ki ne spoštujejo demokracije, ne sočloveka, ne predpisov. To se ne sme nikoli več zgoditi.

Samo od nas je odvisno, kakšna bo družbena in politična krajina. Na nas, ponosnih dedičih narodnoosvobodilnega boja je, da storimo vse, da nobena, še tako pritajena in leporečna retorika s plehko menjavo volčje dlake za ovčjo ali poskusi reinterpretacije zgodovine ne razvrednoti pomena tukajšnjih dogodkov.

Dejanja upora proti okupatorju so v naših krajih zasadila semena, iz katerih so zrasla mogočna drevesa solidarnosti in dostojanstva. Ta drevesa so tako trdna in čvrsta, ob njih pa stoji tako številčna množica nas, ponosnih naslednikov antifašističnega boja in tradicij osvobodilne fronte, da jih ne bodo izruvale nobene, spoštovani, prav nobene namere katerekoli politične opcije, ki v antifašizmu vidijo grožnjo lastnemu obstanku.

Še dandanes razdvajajo, sejejo sovraštvo, žalijo ženske, žalijo šibkejše, majšine, uničujejo in si podrejajo javne sisteme, izvajajo zgodovinski revizionizem. Ampak zelo preprosto vam povem – ne bo jim uspelo.

RTV je (po dolgih mukah, ampak vendarle) osvobojena janšizma. Nekdanji predsednik republike je končno govorec na vzporednih proslavah, kamor tudi sodi. In razne blodnje, da imamo v Sloveniji komunistično oblast, ki nas oddaljuje od razvitih zahodnih demokracij… Slovenija je nedavno pridobila izjemno število glasov držav po celem svetu, s katerimi so nas izvolili za članico Varnostnega sveta Združenih narodov. To pomeni, da je Slovenija prepoznana kot zgledna, urejena in kredibilna država.

Tudi zato, ker ta vlada dela. Poskrbeli smo za številne najranljivejše z dvigom najnižjih plač v gospodarstvu in javnem sektorju. Ponovno smo obudili socialni dialog, vrnili veljavo civilni družbi in zagotovili strpnost in spoštljivost. Prebrodili smo energetsko krizo. Brezposelnost je rekordno nizka. Nekaj delamo prav. In da, ob vsem tem smo na vladi tudi soglasno ukinili enega od Janšističnih praznikov. Praznik, ki so si ga izmislili v izdihljaju mandata. Praznik žrtev komunističnega nasilja. Te obeležitve več ne bo.

Dejstvo je, da tisti sklep Janševe vlade izraža predvsem revanšizem. Gre za primer ideološkega boja, usmerjenega v preteklost, namesto da bi se kot družba spopadali z izzivi sedanjosti. Danes so aktualni številni drugi izzivi: prizadevanje za mir v Ukrajini in drugod po svetu, boj z inflacijo in draginjo ter krepitev javnih storitev. Ampak slovenska desnica se gre raje ideološki spopad.

Jasno je, kdo že 30. let deli slovenski narod pod pretvezo sprave in pietete. Pa bom rekel provokativno, ampak zelo zgovorno: slovenska desnica se nikoli ne pokloni vsem žrtvam vojnega nasilja. Ne pokloni se žrtvam nacifašizma. Oporekajo prazniku upora, Hodijo samo na obeležja in grobove domobrancev. To so odkriti in ponosni nasledniki kolaboracije in nacifašizma, čemur ni mesta v sodobni družbi.

To se je pokazalo tudi pri vodenju prejšnje vlade – avtoritaren način, odločanje brez dialoga, obračunavanje z drugače mislečimi. To so bili resni odkloni od vrednot, na katerih sta postavljeni povojna Evropa in Slovenija. In ljudje so povedali, da takšne politike ne željo.

Nekdo bi lahko rekel, da so to drobci in da nič ne pomenijo, ampak prav zgodovina nas uči, da se nasilje in vojna ne začneta kar čez noč. S spodbujanjem sporov, sovraštva in netenjem strasti najslabše vrste, se med ljudi vnese razdor. Do nasilja je potem samo še korak.

Tovarišice in tovariši, zato je na nas, da si prizadevamo za sodelovanje, spoštljiv dialog in enotnost, ki nas je v preteklosti že povezovala in zaradi katere smo danes tukaj. Svobodni in v lastni državi.

Na nas je, da gojimo vrednote tovarištva, solidarnosti s ciljem po miru in ljubezni do domovine. Za te vrednote so se borili slovenski partizani in zato je partizanski boj vrednota. Zato je prav, da se ga spominjamo in obeležujemo tovrstne zgodovinske dogodke.

Naša dolžnost pa je, da sporočilo partizanskega boja prenašamo na naslednje generacije. In poskrbimo, da dediči fašistov, politike sovraštva in manipulatorji ne bodo nikoli več vodili te države! Smrt fašizmu!«

Marko Koprivc
Pristava nad Stično,
15. julij 2023