Matjaž Han: Ukinitev volilnih okrajev bi za volivce pomenila večjo možnost izbire posameznega kandidata ali kandidatke določene liste

Na današnji 54. izredni seji poslanke in poslanci Državnega zbora razpravljajo o predlogu sprememb in dopolnitvi Zakona o volitvah v DZ, ki predvideva ukinitev volilnih okrajev ter uvedbo relativnega in neobveznega prednostnega glasu.

18. december 2020

Predlagana ukinitev volilnih okrajev ter uvedba relativnega in neobveznega prednostnega glasu po mnenju poslanca pomeni način glasovanja, ki ga poznamo pri volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament. Praksa preteklih volitev v Evropski parlament je po mnenju Hana pokazala, da gre za obliko glasovanja, ki je volivcem razumljiva, zato poslanca ne preseneča, da se v veliki meri odločajo tudi za oddajo prednostnega glasu. »Ključna neustavnost sedanje ureditve je prevelika razlika v velikosti obstoječih volilnih okrajev. Hkrati pa nikoli na glas ne povemo, da različna velikost med volilnimi okraji pomeni neenakost zlasti med kandidati in kandidatkami iste liste. Ampak na tem mestu zopet pozabljamo na njihovo zavezanost principu solidarnostnega nabiranja volilnih glasov,« je poudaril.

»Ukinitev volilnih okrajev bi pomenila, da bodo volivci imeli večjo možnost izbire posameznega kandidata ali kandidatke določene liste. Zato Socialni demokrati zagovarjamo tako imenovano načelo polne liste. Menimo, da vsaka stranka ali lista, ki želi kandidirati v posamezni volilni enoti, mora biti zmožna pridobiti skupno 11 kandidatk in kandidatov. Gre vendarle za kandidiranje v najvišji zakonodajni organ in ta pogoj, ki ni pretiran, kaže tudi na resnost same kandidature. Nenazadnje politične stranke ali liste pri določanju kandidatur v volilni enoti niso zavezane niti principu domicilnosti, kar pomeni, da stalno prebivališče kandidatke oziroma kandidata ne igra nobene vloge. Rešitev s polnimi listami je tudi najbolj pravična z vidika enakega odstotka potrebnih glasov, ki omogočajo izvolitev kandidatke ali kandidata s tako imenovanimi prednostnimi glasovi. Poleg navedenega pa kandidatura skupno 11 kandidatk in kandidatov pomeni, da bodo glasovi volivcev bolj porazdeljeni in bi posledično nekoliko večjo možnost izvolitve imeli tudi kandidatke in kandidati, ki prihajajo iz manjših ali srednje velikih krajev v volilni enoti.

Kot je pojasnil poslanec, je za Socialne demokrate zelo pomembno, da se s predlogom zakona uvaja izenačitev odstotka spolnih kvot na 40. Ta odstotek že velja za lokalne in evropske volitve, medtem ko za volitve v Državni zbor trenutno znaša ta odstotek 35, zato je skrajni čas, da tudi to spremenimo.

Matjaž Han med razpravo.

Ob tem je Han opozoril tudi na dejstvo, da se iz leta v leto povečujejo razluke v številu volivcev v volilnih enotah . »Tudi zaradi demografskih gibanj smo prišli v situacijo, ko ima največja volilna enota že 226 tisoč volivcev, najmanjša pa le še dobrih 202 tisoč volivcev. Razlika v številu volivcev je več kot 10%, pa vendar se iz obeh volilnih enot izvoli enako število poslank in poslancev, to je 11. Posledično lahko ugotovimo, da gre za kar občutno neenakost med volivci obeh volilnih enot. Ta zakon, ki ga danes obravnavamo tega vprašanja ne ureja. Zato bo nujno v prihodnje uveljaviti ustrezne spremembe Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor in rešiti tudi to vprašanje.« je bil jasen.

Socialni demokrati bodo z 10 glasovi poslank in poslancev predlog zakona podprli.