V strankah so v zahtevi kritični do nedavnih dejanj predsednika vlade, ki so Slovenijo umestila na naslovnice tujih časopisov, začenši s tviti predsednika vlade o volitvah predsednika v Združenih državah Amerike, pa tudi njegovem pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu. Kot so poudarili s sklicu seje, se je Janša v pismu zavzel za interese Madžarske in Poljske pri nasprotovanju pogojevanja izplačila evropskih sredstev z vladavino prava, kar so v strankah opozicije kritično ocenili kot enostranska, politično motivirana in neodgovorna dejanje vlade, s ciljem razgradnje in podreditve državnih podsistemov političnim interesom največje vladne stranke SDS.

Ob tem so zavrnili tezo, da gre pri tovrstnih tvitih in pismih za osebna stališča Janeza Janše, ki ne bodo imela nobenih posledic na področju diplomatskih odnosov in političnega položaja Slovenije v mednarodnih odnosih, ko velja, da imajo javno izrečena stališča najvišjih političnih voditeljev enako težo in veljavo kot izražena stališča v pisni obliki.

V SD, LMŠ, Levici in SAB so v zahtevi za sklic seje odborov izpostavili, da se je odkrito spogledovanje predsednika vlade s Poljsko in Madžarsko pričelo že letošnje pomlad, ko je bil proti slednjima sprožen postopek zaradi kršitev evropskih pogodb, povzročenimi z resnim in sistematičnim kršenjem načela pravne države, svobode medijev, neodvisnosti sodstva in kršitvami pravic manjšin, Slovenija pa se ob teh očitkih ni pridružila pismu 17 istomislečih držav, v katerem so te izrazile zaskrbljenost zaradi posegov v vladavino prava v času epidemije.

Po besedah predlagateljev je pri tem šlo za presedens, ki je močno spremenil smer slovenske zunanje politike. »Že pomladi letos smo štiri opozicijske stranke opozarjale na sporna stališča vlade, njenega predsednika ali zunanjega ministra na eni strani na komuniciranje z različnimi predstavniki Evropske komisije ali Sveta Evrope in na drugi strani na popolno odsotnost odziva na izražena stališča o ideji Viktorja Orbana o Veliki Madžarski,« so zapisali poslanci in poslanke SD, LMŠ, Levice in SAB. Prav tako so ti opozorili na, kot pravijo, »odmike vlade Janeza Janše od zastavljene in s strani Državnega zbora določene zunanje politike RS, nazadnje smo izpostavili tudi podpis dvostranske izjave med Slovenijo in Združenimi državami Amerike o varnosti omrežij 5G, ki po našem mnenju šibi multilateralizem in našo dosedanjo zavezanost k usklajevanju strateških odločitev znotraj Evropske unije«.
Po njihovo pa je še posebej problematičen odmik Slovenije k strateški zavezanosti vladavini prava kot enemu od temeljev Evropske unije, k čemur težita predsednik vlade in minister za zunanje zadeve. Kot so zapisali predlagatelji, se s tem povzroča veliko škodo ugledu Slovenije v družini evropskih držav, še posebej pred predsedovanjem Republike Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021.

»V pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, z dne 17. novembra 2020, se je predsednik vlade Janez Janša zavzel za vrnitev k dogovoru z julijskega vrha EU o novem večletnem proračunu Evropske unije in Skladu za okrevanje za čas po epidemiji. Ocenjuje, da nedavni dogovor med Svetom EU in Evropskim parlamentom o pogojevanju koriščenja sredstev s spoštovanjem vladavine prava spodkopava julijski dogovor«, so kritično opozorili ter med drugim opomnili na Janšev zapis o »ukradenih volitvah«, ki naj bi bile 2014.

V SD, LMŠ, Levici in SAB so tudi odločno zavrnili očitke predsednika vlade Janeza Janše, da vezava porabe evropskih finančnih sredstev s spoštovanjem vladavine prava pomeni zastoj pri okrevanju po epidemiji. »Prav dejanja predsednika vlade pomenijo podporo blokade dveh držav članic EU, za kar bodo Evropa ter naše državljanke in državljani plačali ceno, ki si je ne moremo privoščiti,« so še zapisali v zahtevi za sklic.