“Vladavine prava ni moč enačiti z vladavino sodstva, kot želi prikazati Janša, ampak gre za načelo zakonitosti,” je poudarila podpredsednica SD in nekdanja ministrica za pravosodje Andreja Katič. Kot je pojasnila, to pomeni, da so naše pravice in dolžnosti vnaprej določene z zakonodajo in po moralnih pravilih.

Pri slovenskem premierju in nekaterih ministrih po njenem mnenju govorimo o avtoritarnem, arbitrarnem odločanju. Kot primera je navedla dopis zunanjega ministrstva in torkovo pismo premierja Janše voditeljem članic unije. S slednjim je Janša po besedah Katičeve šel mimo slovenske politike, “kar je daleč od vladavine prava”.

Katičeva je še menila, da mehanizem glede vladavine prava v EU potrebujemo, ker so v uniji tudi voditelji, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot in pravil.

Janša v pismu mehanizem vladavine prava označuje za diskrecijski mehanizem, ki ne temelji na neodvisni presoji, ampak na politično motiviranih kriterijih. A evropski poslanec in nekdanji predsednik DZ Milan Brglez je izpostavil, da mehanizem v Evropskem parlamentu uživa široko podporo ter da ga bo lahko država članica, če bo uporabljen proti njej, izpodbijala na sodišču. “Ampak potem ko sodišče razsodi, je treba to odločitev spoštovati,” je poudaril. Omenil je tudi, da vladavina prava vedno zamejuje aktualno oblast in da je pomembno, da je povezana s spoštovanjem človekovih pravic.

Podpredsednik SD in nekdanji minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo se je strinjal z Brglezom, da gre pri Janševem pismu za temeljno nerazumevanje, kako postopek v EU sploh poteka. Janša po besedah Pikala skuša v pismu povedati, da so se voditelji držav članic julija nekaj dogovorili. A kasneje se je ta odločitev spremenila in to je treba upoštevati. “Tu gre za nerazumevanje, če ne celo zanikanje vloge Evropske komisije in Evropskega parlamenta v EU,” je ocenil Pikalo in dodal, da imata ti dve evropski instituciji enako pomembno vlogo kot Evropski svet, saj se brez njiju postopek ne more zaključiti.

Omenil je še, da Francozi in Nizozemci poudarjajo, da niso pripravljeni financirati avtoritarnih vlad. “In če je to združeno s koruptivnimi praksami, je še bolj razumljivo, zakaj države vztrajajo pri vladavini prava,” je dejal Pikalo.

Katičeva in Pikalo sta tudi izpostavila, da je bila Slovenija še pred nekaj meseci v vrhu držav, ki so spoštovale vladavino prava, zdaj pa je iz te skupine padla v spekter držav, ki delujejo čisto nasprotno. Ta oster obrat po mnenju Pikala sporoča, da v EU nismo več tako zanesljiva partnerica, kot smo bili. Katičeva pa je dejala, da jo iz EU sprašujejo, kako bo Slovenija predsedovala Svetu EU na način, ki ga je začel premier s tvitanjem.